Jedro

Ugovor tožečih strank, da postopek ne more biti nujen, ker je tožena stranka že pridobila gradbeno dovoljenje in je objekt že postavljen, je za odločanje v tem upravnem sporu nerelevanten.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Piran pod točko 1 izreka odločila, da se v korist Republike Slovenije razlasti nepremičnina s parc. št. 2394 k.o. A., njiva v izmeri 1584 m2 in vinograd v izmeri 422 m2, vpisana v vl. št. 559 k.o. A., katerega lastnici sta tožeči stranki in sicer družba B. d.o.o. v idealnem deležu do 1/10 in C. d.o.o. v idealnem deležu do 9/10. Pod točko 2 izreka izpodbijane odločbe je upravni organ prve stopnje odločil, da se glede določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino razlastitveni zavezanki napoti na sodišče k vložitvi predloga za začetek nepravdnega postopka, pod točko 3 izreka izpodbijane odločbe pa, da se razlastitvenima zavezankama prizna njun zahtevek za povračilo stroškov razlastitvenega postopka, ki jih je dolžna plačati Republika Slovenija. V obrazložitvi izpodbijane odločbe upravni organ prve stopnje navaja, da je bila dne 17. 4. 2009 v ponovnem postopku izdana odločba o dovolitvi uvedbe postopka razlastitve, s katero se je ugotovilo, da je izkazana javna korist za odvzem lastninske pravice na nepremičnini s parc. št. 2394 k.o. A. Sporna nepremičnina se je razlastila v skladu z Zakonom o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih - (sedaj Zakon o graditvi objektov na mejnih prehodih Uradni list RS, št. 44/07- uradno prečiščeno besedilo – ZDVGOMP) za potrebe gradnje mednarodnega mejnega prehoda Dragonja in z njim povezane obvozne ceste. Republika Slovenija je vložila zahtevo za razlastitev predmetne nepremičnine, po tem ko je sporno nepremičnino poskušala pridobiti sporazumno, vendar do sklenitve pogodbe med razlastitveno upravičenko in razlastitvenima zavezankama ni prišlo. Gradnja mednarodnega mejnega prehoda Dragonja in z njim povezane dovozne ceste je predvidena v Uredbi o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Dragonja (Uradni list RS, št. 73/2006, v nadaljnjem besedilu Uredba o lokacijskem načrtu za MMP) in Uredbi o lokacijskem načrtu za obvozno cesto mimo naselja Dragonja nA mednarodnem mejnem prehodu Dragonja (Uradni list RS, št. 66/77, v nadaljnjem besedilu Uredba o lokacijskem načrtu za dovozno cesto na MPP). Sporna parcela je navedena v navedenih uredbah, zato je moč zaključiti, da je javna korist za odvzem lastninske pravice izkazana, razlastitveni namen pa sorazmeren s posegom v zasebno lastnino, saj je zemljišče, ki se nahaja znotraj ureditvenega območja za MMP in obvozno cesto mimo naselja Dragonja na MMP Dragonja in je za izgradnjo te ceste nujno potrebna. Predvideni poseg je v skladu z določili 1. točke 1. odstavka 93. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, 33/2007 – ZPNačrt in 108/09-ZGO-1c, v nadaljnjem besedilu ZUreP-1). Razlastitev je za dosego javne koristi nujno potrebna, javna korist razlastitvenega namena pa je v sorazmerju s posegom v lastnino (čl. 92 ZUreP-1), saj je poseg predviden z državnim lokacijskim načrtom (čl. 93/3 ZUrep-1). Upravni organ je odločal v zadevi prednostno v skladu s 104. členom ZUreP-1 po nujnem postopku, glede na to, da je gradnja predvidena v finančnem memorandumu št. Programa 2003/004/938 z naslovom,“ 2003 PHARE nacionalni program za Slovenijo“ in projektom FISCHE za investicijo mejnih prehodov na bodoči zunanji meji Evropske unije št. 2003/2004-938-10, v katerih je bil rok za podpis izvajalskih pogodb 30. 11. 2005 in rok za koriščenje sredstev 30. 11. 2006, predvideni rok za dokončanje del pa 31. 8. 2006. Dela so bila v celoti izvedena tako, da je bilo dne 19. 3. 2007 izdano uporabno dovoljenje za MMP Dragonja. Gradnja dovozne ceste bi morala biti dokončana in predana v promet 30. 6. 2008. Dela so bila dokončana medtem, ko stvarno pravna razmerja na zemljišču še niso urejena, zato je bilo treba postopek razlastitve voditi v skladu s 104. členom ZUreP-1 kot nujen postopek, ki ima za posledico, da pritožba zoper odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti na nepremičnini. Ker med razlastitvenima zavezankama in razlastitveno upravičenko ni prišlo do sporazuma o odškodnini za razlaščeno nepremičnino, je upravni organ skladno z 3. odstavkom 104. člena ZUreP-1 stranke napotil na nepravdni postopek pred pristojnim sodiščem.

Tožeči stranki sta se zoper navedeno odločbo upravnega organa prve stopnje pritožili, Ministrstvo za okolje in prostor RS pa je s svojo odločbo št. 35020-28/2008/6 z dne 13. 5. 2007 njuno pritožbo zavrnilo in v obrazložitvi obrazložilo, zakaj so ugovori tožečih strank zoper izpodbijano odločbo neutemeljeni.

Tožeči stranki v tožbi navajata, da je tožena stranka napačno uporabila 104. člen ZUreP-1, saj je odločitev o nujnosti postopka v nasprotju z navedenim določilom ZUreP-1, ki uporabo nujnega postopka dovoljuje le tedaj, ko z zakonom določeni nameni razlastitve terjajo hitro pridobitev nepremičnine. Upravičenka je z izpodbijano odločbo pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, na katerih je bil na podlagi lokacijskega načrta za MMP Dragonja mejni prehod že postavljen. Zato pridobitev nepremičnin ni bila več nujno potrebna, saj je upravičenka brez lastništva teh nepremičnin dosegla izdajo potrebnih dovoljenj. Ureditev stvarno pravnih razmerij na zemljišču MMP Dragonja za gradnjo javne infrastukture ni več nujno potrebna, saj je le ta že zgrajena. Tožena stranka je zmotno presojala pogoj nujnosti iz 2. odstavka 92. člena ZUreP-1 in pri tem spregledala določbo 92/3 ZUreP-1, po katerem razlastitev ni dopustna, če država razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. Iz mapne kopije je razvidno, da sporna nepremičnina leži na samem robu ureditvenega območja, na njej pa ni postavljen noben objekt potreben za izvedbo lokacijskega načrta. Upravičenka v postopku ni dokazala, da je razlastitev nepremičnine nujna za postavitev MMP Dragonja, dokazno breme v zvezi s tem je na strani upravičenke, česar pa tožena stranka ni upoštevala. Opozarjata na to, da se je z uveljavitvijo Uredbe o lokacijskem načrtu za obvozno cesto mimo naselja Dragonja na mednarodnem mejnem prehodu Dragonja deloma prenehala uporabljati prejšnja uredba o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Dragonja, ki se nanaša na del sporne parcele. Za presojo javne koristi za razlastitev je bistveno besedilo Uredbe, torej natančna opredelitev področja mejnega prehoda, ne pa njegovo poljubno raztegovanje na podlagi drugih lokacijskih načrtov za gradnjo dovoznih cest. V nadaljevanju ugovarjata tudi načinu določanja odškodnine. Tožeči stranki sta od upravičenke zahtevali več nadomestnih nepremičnin, vendar se upravičenka z nobeno od zahtev ni strinjala, saj naj bi na njih obstajala zakupna razmerja, kar pa po mnenju tožečih strank ni ovira za prehod lastninske pravice na zavezanca. Sodišču zato predlagata, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje upravnemu organu prve stopnje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

K točki 1 izreka: Po presoji sodišča sta izpodbijana odločba upravnega organa prve stopnje in odločba tožene stranke, s katero sta bili zavrnjeni pritožbi tožečih strank zoper odločbo upravnega organa prve stopnje zakoniti, imata oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhajata iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje in v izogib ponavljanju ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1)). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Po oceni sodišča je zmotno stališče tožečih strank, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in v zvezi s tem zatrjevane kršitve materialnega zakona ter kršitve pravil postopka podani z okoliščinami na katerimi se sklicuje. Iz upravnega spisa izhaja, da je odločba Upravne enote Piran, s katero je bila dovoljena uvedba postopka razlastitve sporne parcele in s katero je bilo ugotovljeno, da obstaja javna korist za odvzem sporne nepremičnine z dne 17. 4. 2009 postala dokončna in pravnomočna. Pogoji za uporabo nujnega razlastitvenega postopka so navedeni v določbah 104. člena ZUreP-1. Tako Uredba o lokacijskem načrtu za MMP Dragonja kot Uredba o lokacijskem načrtu za dovozno cesto na MMP Dragonja, sta bili sprejeti na podlagi 5. odstavka 10. člena ZDVGOMP, zato je ta predpis kot specialni predpis treba uporabiti v zvezi s pridobivanjem nepremičnin, pripravo in sprejemanjem lokacijskega načrta za mejni prehod in izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo objektov na območju mejnega prehoda in dovozne ceste, ki sta potrebni zaradi vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo. Upoštevaje 3. odstavek 21. člena navedenega zakona, ki je v konkretni zadevi specialni predpis, in ga je treba uporabiti, se za vodenje postopka razlastitve ne uporabljajo določbe od 100. do 103. člena ZUreP-1, upravni organ, ki vodi postopek razlastitve pa odloči v zadevi prednostno na podlagi 104. člena ZUreP-1. Postopek za razlastitev nepremičnine pa se po 2. odstavku 21. člena ZDVGOMP uvede po ugotovitvi javne koristi za razlastitev, ki je bila kakor je že navedeno za sporno nepremičnino, ugotovljena z dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa prve stopnje. Tudi 12.člen ZDVGOMP določa, da je javna korist izkazana, če je razlastitev nepremičnine potreba zaradi gradnje mejnega prehoda in je zanj sprejet lokacijski načrt, ki ga je sprejela Vlada RS, kar se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo. Ugovor tožečih strank, da postopek ne more biti nujen, ker je tožena stranka že pridobila gradbeno dovoljenje in je objekt že postavljen, je za odločanje v tem upravnem sporu nerelevanten.

Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na odškodnino oziroma dodelitev nadomestne nepremičnine za razlaščeno nepremičnino. Iz upravnih spisov izhaja, da se je razlastitvena upravičenka poskušala sporazumeti z razlastitvenima zavezankama, vendar sporazum ni uspel. Glede na to, da v okviru razlastitvenega postopka tožeči stranki in razlastitveni upravičenec nista uspela skleniti sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu, kar izhaja tudi iz zapisnika o ustni obravnavi z dne 14. 7. 2009, je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je v 2 točki izreka izpodbijane odločbe na podlagi določb 2. odstavka 104. člena ZUreP stranki napotil na sodišče zaradi odmere odškodnine v nepravdnem postopku. Glede na zakonsko določbo se namreč stranke napoti na nepravdni postopek v primeru, če se v okviru razlastitvenega postopka ne sklene sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu, ne da bi se ugotavljalo razloge zakaj do sporazuma med strankama v razlastitvenem postopku ni prišlo.

Iz vseh navedenih razlogov je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena in jo je sodišče zavrnilo v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Izrek o stroških postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.