Jedro

V skladu s 1. odst. 3. člena ZST mora po tem zakonu predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Ker je z vložitvijo predloga za izvršbo upnik predlagal uvedbo postopka, je dolžan plačati tudi sodno takso. Na podlagi 1. tč. 2. odst. 4. člena ZST je taksna obveznost za predlog za izvršbo nastala, ko je upnik predlog za izvršbo izročil sodišču, to je dne 31.5.1999.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da upnik kot taksni zavezanec ni pravočasno plačal sodne takse za izvršilni predlog v vrednosti 800 točk in za taksni opomin v vrednosti 100 točk. Zaradi tega je dolžan plačati še kazensko takso v znesku 6.750,00 SIT. Naročilo ja Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, da znesek 20.250,00 SIT prenese z računa taksnega zavezanca na račun sodnih taks.

Zoper sklep se je taksni zavezanec pravočasno pritožil. Navedel je, da je sodišče prve stopnje dne 13.7.1999 izdalo sklep s katerim je štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen, zato taksna obveznost upnika ne obstaja.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je upnik dne 31.5.1999 vložil predlog za izvršbo. V skladu s 1. odst. 3. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) mora po tem zakonu predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Ker je z vložitvijo predloga za izvršbo upnik predlagal uvedbo postopka, je dolžan plačati tudi sodno takso. Zatrjevana dejstva v pritožbi, da dolžnost plačila sodne takse avtomatično odpade, ker je sodišče štelo predlog za izvršbo za umaknjen, zato na taksno obveznost za predlog za izvršbo ne vplivajo, saj veljavni ZST za takšne primere ne pozna izjeme. Na podlagi 1. tč. 2. odst. 4. člena ZST je taksna obveznost za predlog za izvršbo nastala, ko je upnik predlog za izvršbo izročil sodišču, to je dne 31.5.1999. Upnik ob nastanku taksne obveznosti dolžne takse ni plačal, to pa v pritožbi priznava upnik tudi sam.

Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da upnik niti v 15-dnevnem naknadnem roku ni po prejemu opomina plačal sodne takse za predlog za izvršbo in taksni opomin (4.odst. 26. člena ZST). Kljub temu pa ni bilo pravne podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi neplačane takse in kazenske takse. Na podlagi 30. člena ZST izda sodišče tak sklep le, če je taksni zavezanec pravna oseba. Upnik je samostojni podjetnik, ki je v skladu z določilom 7. odst. 1. člena ZGD fizična oseba. V takem primeru sodišče (če taksni zavezanec ne plača takse v 15-dnevnem roku po prejemu opomina, sporoči pristojnemu davčnemu uradu, naj takso prisilno izterja (1. odst. 29. člena ZST).

Nadaljni postopek prisilne izterjave sodne takse in odmere kazenske takse (2. odst. in 3. odst. 29. člena ZST) pa teče pri davčnem uradu, ne pri sodišču. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo sodišče postopati po določbi 29. člena ZST.