Jedro

Nikakršnega dvoma ni o tem, da je do hude telesne poškodbe oškodovanke M.P. prišlo dne 19.05.2001 med vožnjo z avtobusom, ki ga je upravljal prav osumljeni R.C.. Temu naj bi botrovala prehitra vožnja osumljenca, kljub temu, da naj bi vedel, da se neposredno pred semaforiziranim križiščem C. ter U. in K. opravljajo gradbena dela, kar naj bi predstavljalo tudi oviro, ki naj bi jo osumljenec lahko pričakoval. Vse navedeno pa po oceni pritožbenega senata zadošča za utemeljen sum, potreben za uvedbo preiskave.

Izrek

Pritožba osumljenega R.C. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat prvostopenjskega sodišča, po poprejšnjem nestrinjanju preiskovalne sodnice z zahtevo za uvedbo preiskave zoper osumljenca preiskavo v smeri suma storitve ogrožanja posebnih vrst javnega prometa po 2.odst. 326.čl. KZ, uvedel. Zoper ta sklep o uvedbi preiskave se pritožuje osumljenec sam. Navaja, da kot voznik ne more prevzeti odgovornosti, kakor se mu očita in razlaga v izpodbijanem sklepu. Navaja, da hitrosti ni prekoračil, prav tako pa tudi ne sunkovito zaviral. Poškodbo oškodovanke M.P. gre pripisati njej sami, pač zaradi tega, ker se v avtobusu ni držala za držalo, tako, kakor tudi ostali potniki, prav tako pa tudi ne na kraju samem zahtevala zdravniške pomoči. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zahtevo okrožnega državnega tožilca za uvedbo preiskave zoper njega v smeri suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa po 2.odst. 326.čl. KZ zavrne.

Pritožba osumljenega R.C. ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru ravnal povsem pravilno, ko je zoper osumljenca uvedel preiskavo zaradi uvodoma navedenega kaznivega dejanja. Za uvedbo preiskave zoper storilca je potreben obstoj utemeljenega suma v smeri storitve obravnavanega kaznivega dejanja, ta utemeljen sum pa je po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi v zadostni meri podan. Nikakršnega dvoma ni o tem, da je do hude telesne poškodbe oškodovanke M.P. prišlo dne 19.05.2001 med vožnjo z avtobusom, ki ga je upravljal prav osumljeni R.C.. Temu naj bi botrovala prehitra vožnja osumljenca, kljub temu, da naj bi vedel, da se neposredno pred semaforiziranim križiščem C. ter U. in K. opravljajo gradbena dela, kar naj bi predstavljalo tudi oviro, ki naj bi jo osumljenec lahko pričakoval. Vse navedeno pa po oceni pritožbenega senata zadošča za utemeljen sum, potreben za uvedbo preiskave.

Po določbi 2.odst. 167.čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je preiskava namenjena temu, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek, dokazi, za katere je nevarnost, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti ali da bi bila njihova izvedba zvezana s težavami, kot tudi drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na okoliščine primera smotrno, da se izvedejo. Sama uvedba preiskave pa še ne pomeni, da bo zoper osumljenca tudi vložen kakršenkoli obtožbeni akt, temveč le temu, da se navedbe, ki jih osumljenec navaja tudi v svoji pritožbi prav v fazi preiskave preizkusijo, ugotovijo pa tudi drugi podatki, ki bodo dali zadostno podlago državnemu tožilcu za odločitev o tem, ali obtožni akt zoper osumljenega R.C. vložiti ali ne.

Glede na vse zgoraj povedano je bilo tedaj na podlagi 3.odst. 402.čl. ZKP pritožbo osumljenca kot neutemeljeno zavrniti.