- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1416/97
ECLI:SI:VSLJ:1997:II.CP.1416.97 Civilni oddelek
Povzetek
- Sodna praksa obravnava vprašanje, ali lahko prinosnik obveznic, ki so predmet sodnega depozita, postane stranka v postopku.Ali je prinosnik obveznic, ki se glasijo na prinosnika, lahko stranka v postopku, ko se odloča o sodnem depozitu?
- Obravnava se tudi vprašanje pravilnosti postopka, ko sodišče postavi začasnega zastopnika.Ali je sodišče pravilno ravnalo, ko je postavilo začasnega zastopnika po izdaji sklepa o dovolitvi sodnega depozita?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V primeru sodnega depozita na vrednostni papir (obveznice), ki se glasi na prinosnika, le-ta ne more biti stranka v postopku, temveč sodišče v takem primeru samo oceni ali so izpolnjeni pogoji za sodni depozit.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo predlagateljici, da je položila depozit v znesku 36.418.172,00 SIT.
Zoper tak sklep se pritožuje začasna zastopnica zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz čl. 354/2 tč. 7 ZPP, saj bi moralo sodišče prve stopnje postaviti začasnega zastopnika že pred izdajo sklepa o dovolitvi sodnega depozita in ne šele naknadno. Nadalje navaja sklicujoč se na določbe čl. 315 in 326 ZOR, da imetniki obveznic X banke d.d. druge izdaje na podlagi sprejetih sklepov niso mogli zaiti v upniško zamudo.
Pritožba ni dovoljena.
Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZNP) ureja sodni depozit v drugem delu posebni postopki IV. razdelek, v katerem so navedeni tudi postopek za sestavo in overovitev listin, postopek za hrambo listin in postopek za razveljavitev listin. Značilnost teh postopkov je, da v glavnem ne gre za dvostransko procesno razmerje, čeprav v določenih primerih tudi ni izključeno, temveč sodišče samo presoja, ali so izpolnjeni pogoji za sodno varstvo po predlogu (tako npr. postopek za hrambo listin in amortizacijo listin). V postopku za sodni depozit pa gre lahko za dvostransko procesno razmerje, če je upnik stranka. V konkretnem primeru predlagatelj predlaga v sodni depozit obveznice, ki glasijo na prinosnika (čl. 236 ZOR in prvi odstavek čl. 26 Zakona o vrednostnih papirjih Ur. l. SFRJ 64/89). Pravica iz takega vrednostnega papirja se prenaša z njegovo izročitvijo. Nedoločen krog prinosnikov vrednostnega papirja pa ne more biti stranka v postopku, saj je to lahko le fizična ali pravna oseba (prvi odstavek čl. 77 ZPP). Da je fizična oseba lahko stranka, mora biti označeno z imenom in priimkom. Ker prinosnik vrednostnega papirja ne more biti (dokler ni znana njegova identiteta) stranka postopka, je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je postavilo začasno zastopnico. Ker imetniki obveznic niso stranke postopka, je bilo pritožbo začasne zastopnice zavreči kot nedovoljeno, saj jo je vložila oseba, ki te pravice v posledici zgoraj navedenega ni imela (čl. 380 tč. 1 v zvezi s čl. 358/3 ZPP in 37 ZNP), ne da bi se pritožbeno sodišče vsebinsko spuščalo v obravnavanje zadeve.