Jedro

Odločitve, ki postanejo dokončne in pravnomočne v upravnem postopku, pravno učinkujejo. Zato ima pravne učinke tudi pravnomočna začasna odredba po 68. členu ZDen, ne glede na to, kdaj je bila izdana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1428/99-12 z dne 10.1.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 72/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi z dne 19.8.1999, s katero je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo proti dopolnilni odločbi Upravne enote D. z dne 5.8.1998. S to odločbo je organ prve stopnje odločil, da je zavezanec N.T., d.d., D., dolžan vrniti upravičenki H.O. poslovne prostore, ki jih uporablja poslovna enota K. in R.a. klub D. in predstavljajo I. nadstropje stavbe, stoječe na parceli št. 4008/4, vl. št. 4401 k.o. D., glede katere je v zemljiški knjigi vpisana pravica uporabe v korist Občine D. do 1/2 in ki je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21.2.1973 med sredstvi zavezanca (1.točka izreka), da ima zavezanec kot najemnik še nadalje pravico uporabljati nepremičnino iz 1. točke izreka, in sicer v skladu s sklenjeno poravnavo z dne 23.12.1997 za dobo 10 let od pravnomočnosti te odločbe, nakar jo je zavezanec dolžan izročiti tudi v posest (2. točka izreka), da se da s to odločbo denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere (3. točka izreka), da se odreja, da je pravnomočna odločba podlaga za vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (4. točka izreka) in da stroški postopka niso zaznamovani (5. točka izreka). Organ prve stopnje je odločitev oprl na vsebino poravnave med tožečo stranko in J.O. (vlagateljem zahteve za denacionalizacijo in pravnim naslednikom upravičenke), sklenjene pred organom prve stopnje dne 23.12.1997 (zapisnik z dne 23.12.1997) in sklepa z dne 21.1.1994, izdanega na podlagi 68. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Z navedenim sklepom je organ prve stopnje do pravnomočnosti odločitve o zahtevi za denacionalizacijo vložnika J.O. prepovedal vsakršno razpolaganje tudi s predmetnimi poslovnimi prostori, ki so predmet navedene dopolnilne odločbe. Odločitev o vrnitvi lastninske pravice je oprl na ugotovitev, da so še vedno v družbeni lastnini, ker jih je že sam zavezanec izločil iz procesa lastninskega preoblikovanja.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, da ni zakonskih ovir za vrnitev predmetnih poslovnih prostorov v last. Iz upravnih spisov izhaja, da je z navedenim sklepom bila izdana začasna odredba o prepovedi njihovega razpolaganja, ki je postal pravnomočen. Navedeni sklep je bil izdan na podlagi 68. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) in na predlog, vložen po izteku roka za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP). Stališče, da je za zavezanca, ki se lastninsko preoblikuje, zavezujoča pravnomočna začasna odredba po 68. členu ZDen, četudi ni izdana na pravni podlagi ZLPP, je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi št. I Up 433/99-2 z dne 6.4.2000. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila začasna odredba predlagana dne 29.12.1993, ker se je šele pozneje ugotovilo, da ne drži zemljiškoknjižno stanje in da so predmetni poslovni prostori v uporabi tožeče stranke, ki je zavezana k lastninskem preoblikovanju. Iz upravnih spisov tudi ne izhaja, da bi se tožeča stranka pritožila zoper navedeni sklep o izdaji začasne odredbe, ki je bil vročen njenemu takratnemu odvetniku dne 25.1.1994. Glede na navedeno je postal pravnomočen, čeprav na sklepu, ki je v upravnih spisih, ni potrdila o tem.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijano sodbo. Navaja, da sicer ravna po pravnomočni in izvršljivi začasni odredbi, meni pa, da to ni njena dolžnost. Zoper navedeni sklep o začasni odredbi se ni pritožila, ker ji je bilo sporočeno, da bo po njegovi pravnomočnosti mogoče lastninsko preoblikovanje. Zatrjuje, da izdana začasna odredba ne more vplivati na izvedbo lastninskega preoblikovanja, ker se po določbi 2. odstavka 15. člena ZLPP podjetje lahko lastninsko preoblikuje v skladu z zakonom, če upravičenec v roku iz 11. člena tega zakona ni vložil predloga za izdajo začasne odredbe po 10. členu tega zakona. Ker v obravnavanem primeru ni bilo takšnega predloga, izdana začasna odredba ne more imeti nobenih učinkov.

Tožena stranka in J.O., prizadeta stranka v tem upravnem sporu, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sporno je, ali je pravilno odločeno o obliki denacionalizacije predmetnih poslovnih prostorov. Dejanskim ugotovitvam, da je podlaga za denacionalizacijo v Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ), ko je predpis iz 3. člena ZDen, da je bil navedeni sklep o izdaji začasne odredbe pravilno vročen strankam in Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo in izveden tako, da so predmetni poslovni prostori ostali družbena lastnina, ker jih je tožeča stranka sama izločila iz procesa lastninskega preoblikovanja, pa pritožnica ne ugovarja.

Po presoji pritožbenega sodišča ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru za tožečo stranko obvezujoča pravnomočna začasna odredba po 68. členu ZDen, ne glede na to kdaj je bila izdana. Po podatkih upravnih spisov, katerim pritožnica ne ugovarja, zoper navedeni sklep ni bilo pritožbe, čeprav je bila ta mogoča. Zato je navedeni sklep s potekom pritožbenega roka postal dokončen in pravnomočen. Odločitve, ki postanejo dokončne in pravnomočne v upravnem postopku, pa pravno učinkujejo. Zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da naj bi v obravnavanem primeru pravnomočna začasna odredba ne imela nobenih pravnih učinkov.

Na drugačno uporabo materialnega prava ne morejo vplivati pritožbene navedbe o razlogih za nevložitev pritožbe zoper navedeni sklep, saj ti niso pomembni za odločitev.

Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.