Jedro

Umik tožbe z zahtevo na povrnitev pravdnih stroškov ima poleg sklepa o ustavitvi postopka za posledico neposredno uporabo določbe prvega odstavka 158. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da mora tožena stranka v 15 dneh, od vročitve tega sklepa, povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v znesku 354,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh, od vročitve tega sklepa, povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 109,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tudi v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo sklep o izvršbi z dne 06. 01. 2011 in postopek ustavilo (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 710,88 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Zoper stroškovno odločitev se je pravočasno, iz razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Med strankama ni spora o tem, da je tožeča stranka tožbo umaknila dne 22. 02. 2011, to je takoj po tem, ko je tožena stranka dne 18. 02. 2011 skladno z dogovorom tožeči stranki plačala 83.402,92 EUR. Spor je le o tem, kdaj je obveznost tožene stranke zapadla v plačilo in o tem, ali sta se stranki dogovorili, da vsaka krije svoje stroške postopka.

5. Umik tožbe z zahtevo na povrnitev pravdnih stroškov (tretji in sedmi odstavek 163. člena ZPP) ima poleg sklepa o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP) za posledico neposredno uporabo določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Potemtakem mora tožena stranka, ki je izpolnila zahtevek, povrniti tožeči stranki pravdne stroške, če je ta tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka. Dokazno breme, da je prišlo do umika tožbe po izpolnitvi zahtevka, je bilo na tožeči stranki, ki je temu bremenu po mnenju višjega sodišča tudi zadostila.

6. Bistvenega pomena za odločitev o stroških tega postopka je bilo tako zgolj vprašanje, ali držijo trditve tožeče stranke, da je tožbo umaknila takoj, ko ji je tožena stranka izpolnila zahtevek. Okoliščine, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev to je, da terjatev tožene stranke ob vložitvi predloga za izvršbo še ni zapadla, saj tožeča stranka toženi stranki ni omogočila vpogleda v dokumentacijo, ter da je bila dokumentacija toženi stranki predložena šele na sestanku dne 17. 02. 2011, takoj naslednji dan pa je tožena stranka plačala dogovorjeni znesek, za odločitev v predmetni zadevi niso bistvenega pomena, zato se višje sodišče do njih ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Višje sodišče sledi obrazložitvi sodišča prve stopnje, da dogovor o tem, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ni bil sklenjen, oziroma da tožeča stranka dokaznemu bremenu, da je tak dogovor obstajal, ni zadostila. Pritožbeni očitek o kršitvi načela kontradiktornosti je neutemeljen. Do ustnega dogovora o stroških postopka naj bi potrditvah tožeče stranke prišlo na sestanku dne 17. 02. 2011, kar je tožena stranka uspela izpodbiti s trditvijo, da predstavniki tožeče stranke na sestanku niso bili prisotni, in predloženim dokazom, ki to potrjuje, to je elektronskim sporočilom J. Š. T. P. (priloga B2). Sodišče prve stopnje zato dokaza z zaslišanjem J. Š. upravičeno ni izvedlo.

8. Glede na to, da je tožeča stranka dokazala, da je tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, je višje sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in odločilo, da ji mora tožena stranka povrniti stroške postopka. Te je odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) in Odvetniško tarifo. Kot potrebne stroške je višje sodišče tožeči stranki priznalo nagrado za predlog za izvršbo (tar. št. 3460) v višini 266,70 EUR in materialne stroške v višini (tar. št. 6002) 20,00 EUR. Upoštevaje dejstvo, da se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, in ker je v konkretnem primeru pravdni postopek tekel le glede stroškov postopka, nagrada za predlog za izvršbo pa v tem primeru presega nagrado za postopek (tar. št. 3100), višje sodišče tožeči stranki dodatne nagrade za postopek po tar. št. 3100 ni prisodilo. Višje sodišče tožeči stranki tudi ni priznalo nagrade iz naslova „poročilo stranki – 25 EUR“, ker gre za strošek, ki je vsebovan v nagradi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, „izračun zakonskih zamudnih obresti – 10 EUR, opomin 12,50 EUR“, ker tožeča stranka nastanka teh dveh stroškov z ničemer ni izkazala. Skupaj z 20 % DDV in sodno takso za predlog za izvršbo v višini 10,00 EUR je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v višini 354,04 EUR.

9. Na podlagi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča v izpodbijani 2. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

10. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Kot potrebne stroške je pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo nagrado za postopek (tar. št. 3220) v višini 50,00 EUR in materialne stroške (tar. št. 6002) v višini 10,00 EUR. Skupaj z 20 % DDV in sodno takso za pritožbo (tar. št. 3009) (1) v višini 37,20 EUR je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v višini 109,20 EUR.

11. Zamudne obresti so objektivna posledica zamude. Ta pa v primeru stroškov postopka ne more nastopiti pred prejemom tega sklepa in iztekom paricijskega roka (primerjaj 313. člen ZPP). Višje sodišče je zato na podlagi drugega in tretjega odstavka 313. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka tožeče stranke v paricijskem roku 15 dni od vročitve prepisa tega sklepa brez zamudnih obresti, po izteku paricijskega roka pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti.

(1) Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sodno takso za pritožbo zoper stroškovni del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki 710,88 EUR pravdnih stroškov, zmotno odmerilo v višini 687,60 EUR (Plačilni nalog z dne 15. 6. 2011, list. št. 63-64). To stališče je oprto na zmotno izhodišče, da je celotno vrednost tožbenega zahtevka (98.184,38 EUR) uporabilo tudi pri odmeri sodne takse za pritožbo zoper stroškovni del sklepa. Po tarifni št. 3009 ZST-1, ki je uvrščena med Posebne takse, znaša taksa za postopek o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka 40% takse za postopek na prvi stopnji. Po 16. členu ZST-1 se taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta. Upoštevajoč, da je predmet pritožbe sklep v delu, s katerim je bilo odločeno o stroških postopka, je „postopek na prvi stopnji“, o katerem govori tarifna št. 3009 lahko le tisti del pravdnega postopka, ki se nanaša na odmero pravdnih stroškov. Vrednost spornega predmeta v predmetnem postopku je torej 710,88 EUR. Od tega znaša taksa za pravdni postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifni št. 1111 (3 krat 31,00 EUR) 93,00 EUR, 40% od tega zneska pa znaša 37,20 EUR. Taksa za pritožbo na izpodbijani sklep torej znaša 37,20 EUR, ne pa 687,60 EUR.