Jedro

Če je prišlo do pomešanja dveh lastninskih mas, to je podarjenega premoženja s skupno lastnino vrnitev darila po 84. čl. ZZZDR zaradi odpadle podlage ne pride v poštev. Podarjena nepremičnina se je namreč zaradi gradnje spremenila tako, da se je spojila s stanovanjsko hišo. Zakonec v takem primeru ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja. Ob delitvi skupnega premoženja lahko uveljavlja tudi vrnitev darila in nato vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v ugodilnem delu tako spremeni, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Toženec J. R. je dolžan vrniti tožnici V. S., kar je prejel z darilno pogodbo 21.2.1990, to je nepremičnini vpisane v vl. št. 230 k.o. Š. s parc. št. 68/1 njiva in 68/6 dvorišče, skupaj z obstoječim vendar v zemljiško knjigo še nevpisano stanovanjsko hišo Za povrtmi n.h. ter tožeči stranki izstaviti listino, na podlagi katere se bo pri vl.št. 230 k.o. Š. vknjižila lastninska pravica na ime tožnice, v nasprotnem bo takšno listino nadomestila ta sodba in povrniti tožeči stranki pravdne stroške tega postopka". Tožeča stranka mora toženi povrniti 130.114,00 SIT pravdnih stroškov, v 15 dneh pod izvršbo. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan vrniti tožnici 1/2 tistega, kar je prejel z darilno pogodbo z dne 21.2.1990, to je 1/2 nepremičnin, vpisanih v vl.št. 230 k.o. Š. s parc. št. 68/1 njiva in 68/6 dvorišče, skupaj z obstoječo, vendar v zemljiško knjigo nevpisano stanovanjsko hišo Za povrtmi n.h. ter tožeči stranki izstaviti listino, s katero se bo na 1/2 vl.št. 230 k.o. Š. vknjižila lastninska pravica na njeno ime. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Proti sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Tožeča stranka po odvetniku izpodbija zavrnilni del sodbe. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da iz listin nesporno izhaja, da je tožnica kupila nepremičnine, vpisane v vl.št. 230 k.o. Š. Domneva skupnega premoženja in deležev med zakoncema resnično obstaja, vendar lahko vsak dokazuje drugače. Prav to pa trdi tožnica, saj je zaslišana kot stranka med drugim povedala, da te nepremičnine niso bile pridobljene s skupnim delom, ampak s prodajo tožničine kmetije. Stališče tožene stranke, da po vsebini sploh ni šlo za darilno pogodbo, ampak za neke vrste razdelitev skupnega premoženja pravdnih strank, ni pravilno. Vsak pravni posel, vključno z darilno pogodbo, ima nagib, zakaj ga je nekdo sklenil. Darilo je vedno dano zaradi določenega razloga. Ta razlog je bil v konkretnem primeru hvaležnost za pomoč toženca pri gradnji hiše U. 69. Toženec je izkazal veliko nehvaležnost do tožnice, ki mu je zaradi manjše pomoči pri adaptaciji podarila nepremičnino v celoti. Tožena stranka po odvetniku izpodbija ugodilni del sodbe. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. ZPP in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je podano nasprotje med obrazložitvijo in izrekom izpodbijane sodbe. Če sta namreč tožnica in toženec sporne nepremičnine pridobila kot skupno premoženje in sta njuna deleža enaka, je ob upoštevanju pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženec del nepremičnin pridobil kot zamenjavo za svoj prispevek pri hiši za tožničino hči, nerazumljiva odločitev, da mora toženec vrniti tožnici polovico spornih nepremičnin. Če k polovici, kar predstavlja delež toženca na spornih nepremičninah, prištejemo tisto, kar je pridobil v zamenjavo za svoj delež pri hiši tožničine hčere, je očitno, da je njegov delež iz obeh naslovov večji od ene polovice. Dejansko stanje je v sodbi zmotno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je spregledalo vsebino zapisa darilne pogodbe, ki je po svoji vsebini pogodba o delni razdružitvi skupnega premoženja pravdnih strank. Pritožba tožene stranke je utemeljena, pritožba tožeče stranke pa ni utemeljena. V obravnavani pravdni zadevi je sodišče ugotovilo ali pa so nesporna naslednja pravnorelevantna dejstva: - pravdni stranki sta dne 21.2.1990 sklenili darilno pogodbo, s katero je tožnica kot darovalka tožencu kot obdarjencu podarila nepremičnine, vpisane v vl.št. 230 k.o. Š., to je parc. št. 68/1 z gospodarskim poslopjem; - 20.2.1990 je tožnica prevzemnikoma J. in F. G. z izročilno pogodbo izročila v last stanovanjsko hišo U. 69 s pripadajočo pravico uporabe parc. št. 495/2, prevzemnika pa sta se zavezala za izročevalko in njenega moža - toženca nad drvarnico stoječo na parc. št. 68/1 zgraditi stanovanje v približni izmeri 70 m2 na stroške prevzemnikov. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je mogoče nedvoumno sklepati, kar je sicer tožeča stranka tudi izrecno navedla na naroku dne 14.1.1999, to je, da v tistem času, ko je bila sklenjena darilna pogodba, na parc. št. 68/1 še ni bilo hiše. Objekt je bil zgrajen kasneje v času trajanja zakonske zveze pravdnih strank. To pomeni, da je prišlo do pomešanja dveh lastninskih mas: posebnega premoženja toženca in skupnega premoženja pravdnih strank, ki sta ga pridobili v času trajanja zakonske zveze. Če so stvari, ki pripadajo različnim lastnikom tako spojene ali pomešane, da se ne dajo več ločiti brez znatne škode ali brez nesorazmernih stroškov, nastane na novi stvari lastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi ali pomešanju (1. odst. 23. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Ker se je podarjena nepremičnina zaradi gradnje spremenila tako, da se je spojila s stanovanjsko hišo, v zadevi ni mogoče uporabiti določbe 84. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o obveznosti vrnitve zaradi odpadle podlage. Zakonec v takem primeru ne more terjati vrnitve darila, ne da bi zahteval ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja. Ob delitvi skupnega premoženja lahko uveljavlja tudi vrnitev darila in nato vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju. Ker je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno pa je uporabilo materialno pravo (4. tč. 358. čl. ZPP), je sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Stroškovni izrek temelji na določilu 2. odst. 165. in 1. odst. 154. čl. ZPP. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, je odločilo o stroških vsega postopka. Tožeča stranka je v pravdi propadla, zato mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Ti so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožena stranka ni zaznamovala.