Posredovanje podatkov na podlagi ZDD-2

Datum

03.10.2025

Številka

07121-1/2025/1180

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste na zasebno ambulanto s koncesijo na podlagi 36. člena Zakona o detektivski dejavnosti, vložili zahtevo za posredovanje režima gibanja za zaposlenega delavca. Ambulanta posredovanje podatkov pogojuje s plačilom. Pojasnjujete, da zakon ne določa možnosti zaračunavanja teh podatkov, zato menite, da takšno pogojevanje pomeni neupravičeno omejevanje dostopa do osebnih podatkov. Zaprošate za mnenje IP.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Detektiv lahko na podlagi 36. člena ZDD-2 zahteva posredovanje informacij o režimu gibanja delavca po postopku, ki je določen v 41. členu ZVOP-2. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov (delno ali v celoti) iz zbirk, ki niso uradne evidence ali javne knjige (kamor spada tudi režim gibanja v času zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe), ne obstaja možnost pritožbe na IP, temveč lahko v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 vlagatelj zahteva sodno varstvo. V tem primeru je za odločanje pristojno sodišče splošne pristojnosti, ki odloča v nepravdnem postopku.

ZVOP-2 ne ureja vprašanja plačila glede posredovanja osebnih podatkov (pravnim ali fizičnim osebam) zasebnega sektorja, ki ga izvedejo osebe zasebnega sektorja. Odločitev o (ne)plačljivosti posredovanja osebnih podatkov med osebami zasebnega sektorja je tako načeloma prepuščena avtonomiji upravljavcev in področni zakonodaji, če ta obstaja.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih postopkov presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov.

Kontrola bolniškega staleža, ki se zaradi zbiranja, posredovanja in uporabe s tem povezanih osebnih podatkov šteje kot obdelava osebnih podatkov (člen 4(2) Splošne uredbe), je v določenih primerih potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Kontrolo bolniškega staleža in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov delavcev lahko delodajalec izvaja sam, lahko pa za kontrolo najame detektiva, saj v skladu z 9. točko drugega odstavka 34. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/24; ZDD-2) sodi v detektivovo delovno področje tudi pridobivanje informacij o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih. V skladu z drugim odstavkom 36. člena ZDD-2 ima detektiv v okviru pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugotavljanja zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pravico pridobiti navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela. Detektiv se pri pridobivanju navodila ne sme seznaniti z drugimi podatki zdravstvene dokumentacije, ki se nanašajo na osebo pod nadzorom. Isti člen v tretjem odstavku nadalje določa, da je navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela pristojni osebni zdravnik dolžan detektivu posredovati v treh delovnih dneh od prejema detektivove pisne zahteve. Detektiv mora zahtevi priložiti tudi fotokopijo pisnega pooblastila.

Detektiv lahko na podlagi drugega in tretjega odstavka 36. člena ZDD-2 zahteva posredovanje informacij od osebnega zdravnika po postopku, ki je določen v 41. členu ZVOP-2. Zahteva za posredovanje mora, če ni drugače določeno z zakonom, vsebovati v prvem odstavku 41. člena ZVOP-2 določene podatke. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov (delno ali v celoti) iz zbirk, ki niso uradne evidence ali javne knjige (kamor spada tudi režim gibanja v času zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe), ne obstaja možnost pritožbe na IP, temveč lahko v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 vlagatelj zahteva sodno varstvo. V tem primeru je za odločanje pristojno sodišče splošne pristojnosti, ki odloča v nepravdnem postopku.

IP torej v konkretnem primeru ni pritožbeni organ, prav tako pa se ne more opredeljevati do vprašanja, ali se posredovanje režima gibanja detektivu s strani osebnega zdravnika lahko zaračuna. Pojasnimo lahko zgolj to, da ZVOP-2 ne ureja vprašanja plačila glede posredovanja osebnih podatkov (pravnim ali fizičnim osebam) zasebnega sektorja, ki ga izvedejo osebe zasebnega sektorja. Odločitev o (ne)plačljivosti posredovanja osebnih podatkov med osebami zasebnega sektorja je tako načeloma prepuščena avtonomiji upravljavcev in področni zakonodaji, če ta obstaja.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka