Jedro

Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli, če so izpolnjene procesne predpostavke in če je podan opravičljiv razlog. Ta pa ni podan, če tožena stranka oddaja pritožbo zadnji dan pritožbenega roka, pa se zaradi gneče na pošti oddaja pošiljke zavleče v naslednji dan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 6. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odločba US) zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev zadeve v zvezi z njeno pritožbo zoper prvostopno sodbo U 2241/2006-8 z dne 11.10.2006, v prejšnje stanje. Razlog za zamudo pritožbenega roka, ki ga navaja tožena stranka, namreč, da je pritožbo zoper prvostopno sodbo oddajala na pošti zadnji dan pritožbenega roka, to je v petek dne 10.11.2006, vendar je zaradi objektivnih okoliščin prišla na vrsto šele po 24. uri, pošiljka je bila torej oddana 11.1.2006 ob 0.09 uri, po presoji prvostopnega sodišča ni utemeljen, saj tožena stranka v zvezi s svojim poznim prihodom na pošto ni navedla nobene okoliščine, ki bi se lahko štele kot opravičljiv razlog za zamudo pritožbenega roka.

Zoper sklep prvostopnega sodišča vlaga tožena stranka pritožbo in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in njeno pritožbo zoper prvostopno sodbo šteje za pravočasno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopnim sodiščem, da je sicer v tem primeru predlog za vrnitev v prejšnje stanje podala upravičena oseba in da je ta predlog pravočasen (1. in 2. odstavek 22. člena ZUS), da pa v tem primeru za zamudo roka za vložitev pritožbe ni podan opravičljiv razlog.

Tožena stranka je državni organ, med katerega ključne naloge spada tudi vodenje upravnih postopkov in v zvezi z njimi sodelovanje v upravnem sporu kot tožena stranka. Zato mora svoje delo organizirati tako, da lahko pravočasno izvaja tudi svoje pravice kot stranka v upravnem sporu, med katere spada tudi vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev. Pritožbeno sodišče sicer meni, da bi bila vrnitev v prejšnje stanje možna tudi iz opravičljivih razlogov, ki nastanejo na strani tožene stranke, ti pa v tem primeru niso izkazani. Tožena stranka namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izkazala opravičljivih okoliščin za to, da je pritožbo ob tem, da jo je treba vložiti v 15 dneh po vročitvi prvostopne sodbe, poskušala oddati priporočeno po pošti tik pred potekom zadnjega dne pritožbenega roka, torej tik pred 24.00 uro 10.11.2006, pri čemer je splošno znano, da je 24.00 ura tudi zapiralni čas pošte v Ljubljani. Okoliščine, da tožena stranka na pošti ni prišla na vrsto pred 24.00 uro dne 10.11.2006, to je zadnjega dne pritožbenega roka, tudi pritožbeno sodišče ne šteje za opravičljiv razlog za vrnitev zadeve zaradi zamude roka za pritožbo zoper prvostopno sodbo v prejšnje stanje.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča. Pritožbeno sodišče je odločalo po ZUS-1 na podlagi 1. in 2. odstavka 107. člena ZUS.