Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Antona Sončarja iz Litije, ki ga zastopa Andrej Žabjek, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 23. junija 2005
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list RS, št. 7/04) se zavrne.
1.Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (v nadaljevanju Odlok), ker v točki 60 tabele iz 3. člena načrtuje gradnjo stanovanjskih objektov na ureditvenem območju Podšentjurja. Navaja, da se na tem območju preživlja s kmetijsko dejavnostjo in zaradi načrtovanih gradenj je izpodbijal že občinski prostorski plan (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-49/01 z dne 15. 12. 2002). Meni, da Odlok načrtuje sporne gradnje na kmetijskih zemljiščih in zaradi emisij bi te gradnje obremenile okolje ter že tako šibko komunalno infrastrukturo na območju. V 23. členu Odloka naj bi bili določeni pogoji za gradnje, vendar ti pogoji na spornem območju niso izpolnjeni, saj na njem nista zagotovljeni oskrba z vodo in odvajanje komunalnih vod. Odlok naj bi gradnje na tem območju kljub temu dopuščal, saj je Upravna enota investitorjema že izdala dovoljenje za gradnjo na njem. Odlok naj bi bil zato v neskladju z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju ZUreP-1) in Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 p. b. – v nadaljevanju ZKZ-UPB1).
2.Občina odgovarja, da pripomb pobudnika z javne obravnave tega akta ni mogla upoštevati, ker so se nanašale na vsebino prostorskega plana in ne na Odlok. Pobudnik naj bi zmotno menil, da Odlok načrtuje gradnje na kmetijskih zemljiščih, vendar so obravnavana zemljišča v prostorskem planu opredeljena kot stavbna zemljišča. Pogoji in merila za gradnje na teh zemljiščih naj bi izhajali iz 23. člena Odloka.
3.Pobudnik neutemeljeno meni, da je Odlok v neskladju z ZKZ-UPB1, ker naj bi načrtoval gradnje na kmetijskih zemljiščih. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-49/01 že presodilo, da je bila namembnost teh zemljišč spremenjena s prostorskim planom tako, da so v tem aktu sporna zemljišča načrtovana kot stavbna zemljišča. Gradnje na njih so po 23. členu Odloka možne le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo z javnega ali zasebnega vodovoda in urejeno odvajanje odpadnih vod. Na novo predvidenih območjih, kjer te prometne in komunalne infrastrukture še ni, so gradnje možne po njeni zagotovitvi. To pomeni, da je očitno neutemeljen splošen očitek pobudnika, da je Odlok v neskladju z ZUreP-1, ker na spornem območju še ni navedene prometne in komunalne infrastrukture, saj ZUreP-1 ne zahteva komunalne opremljenosti zemljišč že ob načrtovanju gradenj z izvedbenimi prostorskimi akti, temveč šele ob dovoljevanju konkretnih gradenj na ureditvenih območjih, ki so z njimi urejena. Pri tem odločitev prvostopnega upravnega organa v konkretnem postopku, na katerega se sklicuje pobudnik, pomeni izvajanje izpodbijanega akta in ni predmet ustavnosodne presoje predpisa. Nezadovoljstvo z načrtovano prostorsko ureditvijo samo po sebi tudi ne pomeni kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave, kot to pavšalno očita pobudnik z zatrjevanjem, da bodo na območju emisije. Pravica do zdravega okolja se varuje s standardi, ki veljajo za gradnje, in s standardi oziroma z normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Do nedopustnih posegov v okolje lahko pride v primeru, če gre pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja. Teh pobudnik ne zatrjuje. Hkrati Odlok v posebnem poglavju predpisuje merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja.
4.Iz zgoraj navedenega izhaja, da je pobuda očitno neutemeljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj