Jedro

Sodišče ni upoštevalo t.i. splošnega družinskega standarda tožnikove družine in družine toženčeve matere. Družinski standard tožnika je tak, da otrokom ne more nuditi zadovoljevanja nagnjenj in želja, družinski standard otrokove matere pa tak, da mu lahko nudi zadovoljevanje želja po športnih aktivnostih, hkrati pa ji ostajajo še sredstva za ljubiteljsko ukvarjanje s psi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožniku, da namesto preživnine, ki je bila določena s sodbo Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranju z dne 28.9.1990, opr. št. P 286/90 v višini 17.738,00 SIT mesečno plačuje preživnino v znesku 16.650,00 SIT mesečno za čas od 1.7.2000 do 1.10.2000, od 1.10.2000 dalje pa v znesku 17.500,00 SIT. Višji tožbeni zahtevek tožeče stranke je sodišče zavrnilo. Tožnik je zoper takšno odločitev vložil (laično) pravočasno pritožbo brez opredelitve pritožbenih razlogov. Navedel je, da so stroški, ki so navedeni v sodbi šokantni, kakšne so resnične številke ve, ker ima tudi sam otroke. Ker je denarno omejen, hčerki ne more plačevati dodatanih popoldanskih aktivnosti, hči pa ima tudi probleme s sprejemanjem šolske snovi, zato mora obiskovati logopeda, psihologa in ostale ustanove, saj jo imajo za težko dojemljivo osebo. Bolna hči zakonite zastopnice še ni opravičilo, da ta ostaja doma. Stroški kurjave, stroški hiše in vsi ostali stroški so stroški "nosilca" hiše. Navaja še, da je od predsednika Kinološkega društva Naklo zvedel, da toženčeva mati vzgaja in prodaja čistokrvne nemške doge, da sta z možem edina rejca daleč naokoli in da za enega mladiča dobita 110.000,00 SIT. S psi pa zasluži tudi na razstavah in tekmovanjih. Opozarja še, da znaša preživnina 18.600,00 SIT mesečno. Pritožba je utemeljena. Po določilu 5. odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR, Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo) sme sodišče po predlogu prizadetega znižati z dogovorom iz 130. člena ZZZDR ali s pravnomočno sodbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine na podlagi katerih je bila določena. Znižanje preživnine je po svoji vsebini delna ukinitev preživninske obveznosti zaradi spremembe subjektivnih okoliščin na strani otroka, matere ali očeta. Ker je bila preživnina določena v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami (79. člen ZZZDR), je temelj in predpostavka za odločitev sodišča, da zniža preživnino bodisi zmanjšanje otrokovih potreb oziroma izdatkov za njihovo zadovoljevanje, bodisi zmanjšanje možnosti enega od staršev za njihovo zadovoljevanje ali pa povečanje teh možnosti. Možna je seveda tudi kombinacija navedenih dejanskih situacij ali pa obstoj vseh hkrati. Sodišče prve stopnje je sprejelo tožbene trditve o podlagi za znižanje preživnine, določene s sodbo Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranju, opr. št. P 286/90. Ugotovilo je, da so se spremenile okoliščine na tožnikovi strani, oziroma tiste, ki so bile podlaga za oceno tožnikovih možnosti za določitev njegovega preživninskega prispevka. Tožnik ima namreč še dva mladoletna otroka (8 let in 2 leti). Hkrati pa je ugotovilo, da so se spremenile tudi okoliščine na strani mld. toženca in njegove matere. Mld. toženec je bil ob določitvi preživnine star štiri leta, sedaj pa je star štirinajst let in hodi v osmi razred osnovne šole, tako, da je mogoče slediti ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so se stroški v zvezi z njegovim preživljanjem povečali. Do sprememb pa je prišlo tudi na materini strani, ki je dobila še enega otroka (7 let). Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je sodišče pravilno pristopilo k ugotavljanju pogojev za določitev preživnine glede na novo življenjsko situacijo oziroma za določitev preživnine, ki bo v ravnovesju z aktualnimi preživninskimi potrebami mld. toženca in možnostmi njegovih staršev. Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ocene otrokovih potreb v znesku 42.000,00 SIT (v okviru navedenega zneska je pravilno upoštevan tudi delež t.i. kolektivnih življenjskih stroškov - stroški stanovanja, elektrike, kurjave, ..., zato je tožnikova pritožba v delu, ko graja upoštevanje navedenih stroškov, neutemeljena). Vendar pa je treba oceniti tudi tožnikovo možnost oziroma sposobnost, da zagotavlja otroku zadovoljevanje njegovih želja in nagnjen (nogomet), tudi s presojo razmer v tožnikovi družini in vprašanjem ali lahko zadovoljevanje teh želja nudi tudi svojim otrokom v novi družinski skupnosti. Te okoliščine se nanašajo na oceno zmožnosti vsakega od staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb, pri čemer je vendarle treba poudariti, da obsega potreb ne gre presojati v luči otrokovih želja, ampak gre za tiste potrebe, katere sta otrokova starša sposobna zadovoljiti glede na svoje preživninske zmožnosti. Tožnik namreč navaja, da otrokom v novi družinski skupnosti ni sposoben zagotoviti dodatnih popoldanskih aktivnosti, ker za to nima sredstev. V zvezi s tem je treba pritrditi tožnikovim pritožbenim očitkom, da sodišče ni upoštevalo t.i. splošnega družinskega standarda tožnikove družine in družine toženčeve matere. Družinski standard tožnika je tak, da otrokom ne more nuditi zadovoljevanja nagnjenj in želja, družinski standard otrokove matere pa tak, da mu lahko nudi zadovoljevanje želja po športnih aktivnostih, hkrati pa ji ostajajo še sredstva za ljubiteljsko ukvarjanje s psi in to s petimi velikimi psi, za katere letni stroški nedvomno ne znašajo le 20.000 SIT letno (za vsakega) oziroma 1.666,00 SIT mesečno. Glede na navedeno je treba pritrditi pritožniku, da je dejanski zaključek sodišča prve stopnje, da so zmožnosti vsakega od staršev približno enake, nepopolen. Na tem zaključku pa temelji tudi odločitev sodišča prve stopnje, da naj vsak od staršev krije polovico preživninskega bremena (35.000,00 SIT po odštetju dodatka za preživljanje). Ker iz tožnikove pritožbe izhaja, da se toženčeva mati ne ukvarja s psi le ljubiteljsko, ampak se ukvarja z njihovo rejo, kar pogojuje upošteven dohodek (110.000,00 SIT za enega mladiča) in ker navaja še nekatere okoliščine (avtomobil), ki izkazujejo večji družinski standard, kot je družinski standard tožnikove družine, je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče razčistiti okoliščine, na katere opozarja obrazložitev te odločbe.