Jedro

Nadomestna izvršitev kazni zasleduje enak namen kot odlog oziroma prekinitev izvršitve pravnomočne sodbe. Iz tega razloga je v vsakokratnem primeru mogoče uporabiti le enega od navedenih institutov, ne pa oba kumulativno, saj že vsak od njiju uresniči želeni cilj. Ker bo s pravnomočnostjo sklepa, s katerim je bilo ugodeno predlogu zagovornice za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist, že preprečen odvzem prostosti, se predlogu zagovornikov le delno ugodi in izvršitev pravnomočne sodbe odloži do pravnomočnosti navedenega sklepa.

Izrek

I.Predlogom zagovornikov obsojenih A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E. se ugodi in se izvršitev pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 59755/2010 z dne 21. 10. 2022, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani X Kp 59755/2010 z dne 8. 10. 2025, za navedene obsojence odloži.

II.Predlogu zagovornikov obsojenega F. F. se delno ugodi in se izvršitev pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 59755/2010 z dne 21. 10. 2022, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani X Kp 59755/2010 z dne 8. 10. 2025, za obsojenega F. F. odloži do pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani VIKr 59755/2010 z dne 14. 5. 2026.

Obrazložitev

1.V obravnavani zadevi je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo X K 59755/2010 z dne 21. 10. 2022 F. F., A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E. (v nadaljevanju obsojenci) spoznalo za krive storitve kaznivega dejanja tihotapstva po četrtem v zvezi z drugim odstavkom 250. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar jim je izreklo zaporne kazni: F. F. dve leti zapora, A. A. tri leta in devet mesecev zapora, B. B. tri leta in šest mesecev zapora, C. C. tri leta zapora, D. D. tri leta zapora ter E. E. tri leta zapora. Vsem je izreklo tudi denarne kazni. Z isto sodbo je sodišče G. G. oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje tihotapstva po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 250. člena KZ-1, H. H., I. I. in J. J. pa je oprostilo obtožbe, da naj bi storili kaznivo dejanje tihotapstva po četrtem v zvezi z drugim odstavkom 250. člena KZ-1. V sodbi je sodišče odločilo še o stroških kazenskega postopka in zaseženih cigaretih. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo X Kp 59755/2010 z dne 8. 10. 2025 pritožbe zagovornikov obsojenih F. F., A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E. ter pritožbo obsojenega B. B. zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, odločilo pa je še o plačilu sodne takse kot strošku pritožbenega postopka.

2.Zoper pravnomočno sodbo so zahteve za varstvo zakonitosti vložili:

zagovorniki obsojenega F. F., s predlogom, da se odloži izvršitev pravnomočne sodbe do odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, pri čemer dodajajo, da je obsojeni F. F. tetraplegik ter da je obsojenec poziv na prestajanje kazni zapora že prejel in je v zvezi s tem že vložil predlog za odlog in predlog za alternativni način prestajanja kazni zapora, o čemer še ni bilo odločeno;

zagovornik obsojenega A. A., s predlogom, da Vrhovno sodišče izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži, pri čemer navajajo, da zoper obsojenega A. A. ni bil nikoli odrejen pripor ali drug ukrep za zagotovitev njegove navzočnosti v postopku, v tem času ni bil obsojen v nobenem drugem kazenskem ali prekrškovnem postopku, niti noben tak postopek v tem času zoper njega ni bil voden, zavrnitev predloga za odlog izvršitve izpodbijane sodbe pa bi tudi z življenjskega vidika izjemno negativno vplivala tako na položaj obsojenca kot tudi na položaj drugih oseb, ki so posredno ali neposredno odvisne od njegove prisotnosti in dela;

zagovornik obsojenega B. B., s predlogom, da Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odloži izvršitev kazni zapora do končne odločitve, saj je glede na vsebino zahteve obsojenec prepričan, da bo z zahtevo za varstvo zakonitosti uspel v postopku;

zagovornica obsojenega C. C., s predlogom, da se skladno z določbo četrtega odstavka 423. člena ZKP izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži do odločitve Vrhovnega sodišča RS, saj bi v nasprotnem primeru nastale težko popravljive posledice za obsojenca;

zagovornik obsojenega D. D., s predlogom, da se glede na določbo četrtega odstavka 423. člena ZKP izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži do odločitve Vrhovnega sodišča RS, saj bi v nasprotnem primeru nastale težko popravljive posledice za obsojenca, tudi vsled dolgotrajnosti sodnega postopka ter nastopa kazni v letu 2026 za kazniva dejanja, ki izvirajo v letu 2010;

zagovornica obsojenega E. E., s predlogom, da se skladno z določbo četrtega odstavka 423. člena ZKP izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži do odločitve Vrhovnega sodišča RS, saj bi v nasprotnem primeru nastale težko popravljive posledice za obsojenca.

3.Na zahteve je odgovoril vrhovni državni tožilec mag. Harij Furlan, ki predlaga, da Vrhovno sodišče zahteve za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljene. Glede predlogov za odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe se ni opredelil.

4.Določba četrtega odstavka 423. člena ZKP je namenjena izključni uporabi Vrhovnega sodišča, ki ima diskrecijsko pravico, da odloči, ali bo navedeno določbo uporabilo ter tako po uradni dolžnosti odredilo odložitev oziroma prekinitev izvršitve izpodbijane pravnomočne sodbe ali ne, ne daje pa pravice vlagatelju zahteve za varstvo zakonitosti, da bi po tej določbi podal predlog za odložitev ali prekinitev izvršitve pravnomočne sodbe. Posledično so v obravnavani zadevi vsi vloženi predlogi za odložitev izvršitve kazni zapora obravnavani kot predlogi po šestem odstavku 421. člena v zvezi s petim odstavkom 423. člena ZKP ter se jih po navedenih določbah tudi presoja.

5.Iz spisa in evidence zaprtih oseb izhaja, da je bilo vseh šest obsojencev ob vložitvi zahtev za varstvo zakonitosti in predlogov za odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe na prostosti, prav tako pa tudi v času odločanja Vrhovnega sodišča o navedenih predlogih.

6.V primeru, ko je podan predlog za odložitev izvršitve pravnomočne sodbe, Vrhovno sodišče po petem odstavku 423. člena ZKP o njem odloči po prejemu odgovora Vrhovnega državnega tožilstva, predlogu pa ugodi, če pri obravnavanju predloga zahteve za varstvo zakonitosti ne zavrže, če zahteva ni očitno neutemeljena in če so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka 421. člena ZKP. Gre za omejen preizkus, pri katerem v obravnavanem primeru okoliščine iz drugega odstavka 423. člena ZKP, zaradi katerih bi bilo treba zahteve zavreči, niso bile podane, vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahteve ni navajal, da so te očitno neutemeljene (drugi odstavek 425. člena ZKP), vsem šestim obsojencem, ki so bili ob vložitvi zahtev in predlogov na prostosti, pa je bila izrečena kazen zapora.

7.Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče predlogom zagovornikov obsojenih A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E. ugodilo in izvršitev pravnomočne sodbe za navedene obsojence odložilo.

8.Iz spisovnih podatkov izhaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani o predlogu zagovornice obsojenega F. F. za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist, podredno pa z vikend zaporom, odločilo s sklepom VIKr 59755/2010 z dne 14. 5. 2026, s katerim je predlogu ugodilo in sklenilo, da se kazen zapora, ki je bila obsojenemu F. F. izrečena z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo, izvrši z delom v splošno korist. Navedeni sklep do dne odločanja Vrhovnega sodišča o predlogu zagovornikov F. F. za odložitev izvršitve pravnomočne sodbe ni še postal pravnomočen.

9.O predlogu za odložitev izvršitve pravnomočne sodbe v primeru, ko se pravnomočno izrečena kazen zapora izvrši z delom v splošno korist, je Vrhovno sodišče odločalo že s sklepom VI Kr 3767/2019 z dne 16. 4. 2026. V njem je navedlo, da je predlog za odložitev oziroma prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe utemeljen, ko je obsojencu s pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, bila izrečena kazen zapora, ki se tudi izvrši z odvzemom prostosti, ne pa, ko se zaporna kazen izvrši z delom v splošno korist. Nadomestna izvršitev kazni namreč zasleduje enak namen kot odlog oziroma prekinitev izvršitve pravnomočne sodbe, to je, da preprečuje popoln odvzem posameznikove prostosti. Vsak od navedenih institutov tako onemogoča, da bi bilo v primeru, ko so podane z zakonom določene okoliščine, poseženo v osebno svobodo posameznika v takšnem obsegu, kot je to pri izvrševanju kazni zapora s prestajanjem v zavodu. Iz tega razloga je v vsakokratnem primeru mogoče uporabiti le enega od navedenih institutov, ne pa oba kumulativno, saj že vsak od njiju uresniči želeni cilj.

10.Ker bo s pravnomočnostjo sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani VIKr 59755/2010 z dne 14. 5. 2026 že preprečen odvzem prostosti obsojenega F. F., je Vrhovno sodišče predlogu njegovih zagovornikov le delno ugodilo in izvršitev pravnomočne sodbe za navedenega obsojenca odložilo le do pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Kr 59755/2010 z dne 14. 5. 2026.

11.Zoper ta sklep ni pritožbe (četrti odstavek 399. člena ZKP).