Jedro

Pri tožniku od spornega dne dalje bolniški stalež iz zdravstvenih razlogov ni več indiciran. Zato je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih posamičnih upravnih aktov glede zaključenega bolniškega staleža s spornim dnem utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je stroškovno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 31. 1. 2014 in št. ... z dne 7. 1. 2014 ter ugotovitev, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi od 25. 1. 2014 dalje. Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta glede zaključenega bolniškega staleža s 24. 1. 2014 pravilna in zakonita.

Navedeno sodbo izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Prvostopenjskemu sodišču očita, da je sodbo izdalo na podlagi pisnega izvedenskega mnenja dr. A.A., ne da bi ga na glavni obravnavi zaslišalo. Izdelava pisnega izvedenskega mnenja po mnenju pritožnika ne izključuje potrebe po zaslišanju izvedenca na kraju samem. Sodba naj bi bila posledično izdana preuranjeno, zaključki pa naj bi bili protispisni, zaradi česar je prišlo do bistvene kršitve postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, meni da so v celoti nepravilne, neutemeljene in povsem pavšalne. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do smiselno zatrjevane relativne bistvene kršitve, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Zgolj zato, ker sodišče po pridobitvi pisnega sodno medicinskega izvedenskega mnenja, na katerega tožnik sploh ni imel pripomb, ni izvedlo dokaza še z njegovim ustnim zaslišanjem na glavni obravnavi, ni podana kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Po 253. členu ZPP sicer sodišče odloči, ali naj izvedenec izvid in mnenje poda samo ustno na obravnavi ali tudi pisno pred obravnavo. Vendar se v sodno socialnih sporih, kadar gre za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov, z medicinskimi strokovnjaki to dejstvo praviloma razčiščuje s pisnim izvedenskim mnenjem. Le v primeru, če pisno izvedensko mnenje ni popolno, jasno oz. strokovno prepričljivo ali se stranka z mnenjem ne strinja in nanj poda tehtne pripombe, sodišče izvede dokaz tudi z ustnim zaslišanjem izvedenca. To lahko oz. je ob prej navedenih pomanjkljivostih dolžno storiti celo po uradni dolžnosti.

V okoliščinah konkretnega primera tožnik na pisno mnenje, ki mu je bilo posredovano v morebitne pripombe, teh sploh ni imel oz. jih ni podal. Dokaza z zaslišanjem izvedenca ni predlagal niti na zadnji glavni obravnavi (list. št. 31 v sodnem spisu). Tožnik oz. njegov pooblaščenec na zadnjem naroku ni postopal niti po 286. b členu ZPP, ki izrecno določa, da mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, če je to mogoče, saj se v nasprotnem primeru morebitni očitki v tej smeri lahko upoštevajo le, če jih brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Slednjega pa pritožba niti ne zatrjuje. Iz vseh navedenih razlogov zato pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.

Enako velja za povsem pavšalno zatrjevani absolutni bistveni kršitvi postopka. Pisni odpravek izpodbijane zavrnilne sodbe namreč nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek sodbe je jasen, ne nasprotuje sam sebi, niti razlogom sodbe. Ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino listin ter zapisnika z glavne obravnave. Zatrjevani absolutni bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tako zagotovo nista podani.

Sicer pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča v pisnem izvedenskem mnenju specialista ortopeda dr. A.A. z dne 7. 7. 2014, strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožniku od 25. 1. 2014 dalje t.i. bolniški stalež iz zdravstvenih razlogov več ni indiciran. Zaradi stanj po zlomu vretenca TH12 in po operaciji hernie disci L4-L5, kljub izrazitemu neskladju med objektivno dokazano patologijo in bolečinsko simptomatiko, je od 25. 1. 2014 dalje kot invalid III. kategorije zmožen za delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo z omejitvami, določenimi z odločbo nosilca invalidskega zavarovanja, kot prepričljivo ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.

Ker torej od 25. 1. 2014 dalje iz zdravstvenih razlogov več ni indicirana začasna nezmožnost za delo, je z izpodbijano zavrnilno sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih posamičnih upravnih aktov glede zaključenega bolniškega staleža z 24. 1. 2014, utemeljeno zavrnjen. Zavrnilna sodna odločba je ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenih določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZVZZ) ter Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 30/2003 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju Pravila) temeljito obrazložena, zato pritožbeno sodišče bistveno pravilnih dejanskih in pravnih razlogov, ne ponavlja znova.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je bilo potrebno povsem pavšalno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v skladu s 353. členom ZPP, potrditi sodbo sodišča prve stopnje.