Jedro

V sodnem sporu, v katerem delavec izpodbija odločitve delodajalca o njegovi disciplinski odgovornosti, sodišče ne izreka disciplinskega ukrepa temveč v prvi vrsti presoja le zakonitost delodajalčevih odločitev in pri delodajalcu izrečenega disciplinskega ukrepa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in sporna disciplinska sklepa tožene stranke z dne 15.12.2000 in 8.1.2001 spremenilo tako, da je ob oprostitvi disciplinske odgovornosti za očitano spanje na delovnem mestu dne 26.9.2000 za preostali hujši kršitvi, to je pitje alkoholne pijače na delu dne 17.9.2000 in spanje na delu dne 29.9.2000, tožniku namesto disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja izreklo disciplinski ukrep denarne kazni.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tudi za preostali hujši kršitvi delovnih obveznosti vzdržalo v veljavi pri toženi stranki izrečeni disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Prisodilo je, da je tožena stranka tudi v zvezi s spanjem tožnika dne 29.9.2000 utemeljeno ugotovila obstoj kvalifikatornih okoliščin v smislu določb 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90 - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), saj spanje hotelskega receptorja na delovnem mestu lahko pripelje do škode na ugledu podjetja, ki se ukvarja s hotelirsko dejavnostjo, zlasti glede na lokacijo hotela tožene stranke ob tranzitni cesti.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04), ker je neutemeljeno in v nasprotju z izvedenimi dokazi sledilo pritožbenim navedbam, da je dne 29.9.2000 tožnika zbudil šele gost, ki je trkal na vrata. Poleg tega sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj bi samo spremenilo dejansko stanje glede obstoja kvalifikatornih okoliščin tožnikovih kršitev. S tem, ko se je sodišče postavilo na stališče, da sta bila sporna disciplinska sklepa pri toženi stranki sprejeta po zakonito izvedenem postopku, čeprav je o tožnikovem ugovoru odločala disciplinska komisija v isti sestavi, kot je odločala na prvi stopnji, naj bi sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v smislu določb 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi z očitkom zmotne uporabe materialnega prava revident ponavlja, da ga je tožena stranka za pitje piva v delovnem času šikanozno obravnavala, saj zoper delavca, s katerima je skupaj popil dva kozarca piva, disciplinskega postopka sploh ni uvedla. Poleg tega pitje kozarca piva pri toženi stranki sploh ni bilo opredeljeno kot disciplinska kršitev, ki se je izrecno nanašala na vinjenost na delu, z ustno prepovedjo pitja vsakršnih alkoholnih pijač med delom in po delu, pa tožnik tudi po ugotovitvah sodišča v spornem času ni bil seznanjen. Prav tako ne držijo zaključki sodišča, da naj bi s tem, ko je steklenico piva plačal šele naslednji dan, ko je videl, da je zapisan v zvezku dolžnikov, nesmotrno uporabljal sredstva podjetja v smislu disciplinske kršitve, saj je do tega prišlo zgolj zato, ker je bil prepričan, da mu je pivo plačal vodja strežbe. Popitje manjše količine piva tik pred zaključkom delovnega časa tudi sicer glede na svoj pomen ne more predstavljati hujše kršitve delovne obveznosti. Hkrati revizija sodišču druge stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z ugotovitvijo kvalifikatornih okoliščin in izrekom ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Glede na okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, teža tožnikovih kršitev ne glede na eventualni obstoj kvalifikatornih okoliščin nikakor ni bila takšna, da bi zahtevala obvezen izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V zvezi z očitkom napak v postopku pred disciplinskimi organi tožene stranke je navajala, da revizija ni dovoljena, ker se je do tega pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, zoper sodbo tega sodišča pa se tožnik ni pritožil. V ostalem je menila, da revizija ni utemeljena in je zato predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 367. člena ZPP je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v samo tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava tudi po uradni dolžnosti.

Do zakonitosti izvedbe disciplinskega postopka, na podlagi katerega sta bila izdana sporna sklepa, se je prvostopno sodišče izrecno opredelilo. Tožnik se zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki v tem delu ni sledila njegovim navedbam in pravnim naziranjem, ni pritožil, tako, da se do tega dela sodbe sodišče druge stopnje utemeljeno ni izrecno opredelilo. Ker je revizija dovoljena le zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, revizijsko sodišče tožnikovih navedb v zvezi z domnevno nezakonito izvedbo disciplinskega postopka ni moglo upoštevati.

Glede revizijskih očitkov bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče druge stopnje v nasprotju z dokazi in drugače ugotovilo dejansko stanje glede prebujanja tožnika dne 29.9.2000 in obstoja kvalifikatornih okoliščin, sodišče ugotavlja, da niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje ni ugotovilo, da bi tožnika dne 29.9.2000 zbudil šele gost, ki je trkal na vrata. Prav tako sodišče druge stopnje ni drugače ugotovilo dejanskega stanja glede kvalifikatornih okoliščin. Le drugače je presodilo pomen opredelitve okoliščin tožnikove kršitve v spornem disciplinskem sklepu z dne 15.12.2000, kar glede na določbe 2. in 4. točke 358. člena ZPP ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

V zvezi z očitkom zmotne uporabe materialnega prava sodišče poudarja, da v sodnem sporu, v katerem delavec izpodbija odločitve delodajalca o njegovi disciplinski odgovornosti, sodišče ne izreka disciplinskega ukrepa, temveč v prvi vrsti le presoja zakonitost delodajalčevih odločitev in pri delodajalcu izrečenega disciplinskega ukrepa. Če pri tem ugotovi, da je imel delodajalec zakonito podlago za izrek spornega disciplinskega ukrepa, praviloma vanj ne more poseči. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je obstajala zakonita podlaga za izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja predvsem glede na tožnikovo kršitev dne 29.9.2000, ko je v nočnem času spal na delovnem mestu receptorja. Ob ugotovitvi, da je šlo za hujšo kršitev delovnih obveznosti v skladu z določbami splošnega akta tožene stranke, je presodilo, da pomeni toženkina opredelitev okoliščin tožnikove kršitve v obrazložitvi spornega disciplinskega sklepa, to je, da tako ravnanje lahko pomeni odvračanje gostov in potencialno škodo predvsem z izgubo ugleda, kar je glede na dejavnost tožene stranke pomembna posledica, dejansko obstoj okoliščin iz 89. člena ZDR/90, ki pogojujejo izrek ukrepa prenehanje delovnega razmerja tudi v primeru tistih hujših kršitev delovnih obveznosti, za katere izrek tega ukrepa sicer ni izrecno predviden. S takšno presojo revizijsko sodišče soglaša, saj navedena zakonska določba kot pogoj za izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja določa tudi le storitev takšne hujše kršitve, ki lahko povzroči večjo škodo oziroma s katero bi lahko bil bistveno moten delovni proces.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da materialno pravo pri izdaji izpodbijane sodbe ni bilo zmotno uporabljeno. Tožnikove navedbe v zvezi s pitjem piva v delovnem času glede presoje pri toženi stranki izrečenega disciplinskega ukrepa zato ne morejo privesti do drugačnega zaključka.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.