Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če upnik v odgovoru na ugovor ne nasprotuje navedbam dolžnika v ugovoru, sodišče šteje, da so navedbe v ugovoru resnične.
Pritožba upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik in dolžnik sama nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, (1) da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o izvršbi z dne 28.3.2007 opr. št. In 17/2007 razveljavi, izvršba ustavi in predlog za izvršbo zavrže. Prav tako je sklenilo, (2) da je upnik dolžan povrniti dolžniku izvršilne stroške v znesku 112,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil upnik po svoji pooblaščenki iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožba predlaga, da se ji ugodi in ugovor dolžnika zavrne ter dolžniku naloži vse stroške pritožbe, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v nov postopek. V pritožbi trdi, da dolžnik v ugovoru ni navedel, niti zatrjeval, niti pravno utemeljil, da bi moral upnik najprej zahtevati izvršbo skladno s I. odstavka 208. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Navedba, da "upnik sploh ni poskušal najprej izvesti prisilne izterjave zavezančevega premičnega premoženja, dohodkov in terjatev", namreč ni identično z zakonsko dikcijo, ter je, zato sodišče odločalo preko navedb dolžnika. Iz navedb dolžnika tudi izhaja, da dolžnik ni niti državljan, niti rezident R. S. in v R. S. tudi nima nobenega premičnega premoženja, prihodkov, odprtih računov ali drugega premoženja, razen nepremičnine, ki je predmet tega postopka, zato upnik tudi ne bi mogel predlagati izvršbe z nobenim drugim izvršilnim sredstvom. Dolžnik se že vrsto let uspešno izogiba plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, katerega vseskozi ne plačuje. Sodišče je spregledalo dejstvo, da je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča prihodek občine, medtem ko davčni organ vodi za občino postopek odmere in pobiranje tega davka upoštevaje določbo 11. čl. ZDavP-2. Upnik zato sploh ni mogel ravnati po določbi 208. člena citiranega zakona, saj lahko vloži le izvršbo na nepremičnino na podlagi ZIZ. Da je temu tako izhaja tudi iz dopisa D. u. R. S., ki ga je upnik sodišču priložil skupaj z dopolnitvijo predloga z dne 19.3.2007 in se že nahaja v spisu. Že leta 1999 je namreč DURS neuspešno poskušal izvršiti zavarovanje terjatve iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vendar je bil njihov zahtevek zavrnjen zaradi nepristojnosti. Ugovor dolžnika pa tudi ne predstavlja nobenega od taksativno navedenih razlogov za ugovor po 55. člena ZIZ, pri čemer upnik izrecno opozarja, da ne gre za razlog iz 7. točke I. odstavka 55. člena ZIZ. Priglaša tudi stroške vložene pritožbe.
Dolžnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je dolžnik v ugovoru navajal, da upnik sploh ni poskušal najprej izvesti prisilne izterjave iz zavezančevega premičnega premoženja, dohodkov in terjatev, upnica pa je to v odgovoru na ugovor tudi potrdila, saj je v navedbah pod točko IV navajala, da zakon ne določa, da ima posamezno sredstvo izvršbe prednost pred drugimi oziroma upnika ne zavezuje k določenemu vrstnemu redu pri predlaganju izvršilnih sredstev, saj lahko upnik med vsemi zakonsko predvidenimi izvršilnimi sredstvi uporabi katerokoli, brez da bi to vplivalo na veljavnost oz. pravilnost izvršilnega predloga. Sodišča prve stopnje je tudi ugotovilo, da upnik ni niti navajal niti predložil kakršnihkoli dokazov, da je svojo terjatev poskušal izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali njegovega premičnega premoženja.
Na podlagi navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso izpodbijane, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je upničin predlog za izvršbo preuranjen. Sodišče prve stopnje se je pri tem zaključku pravilno oprlo na ZDavP-2, ki v I. odstavku 280. člena določa, da se davčna izvršba nad dolžnikovim nepremičnim premoženje lahko opravi le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, ali če tako določa zakon. V II. odstavku citiranega člena pa je določeno, da davčno izvršbo na dolžnikovem nepremičnem premoženju in deležu dolžnika v družbi opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
Pritožba trdi, da dolžnik v ugovoru ni dokazal, da bi moral upnik najprej zahtevati izvršbo skladno s citirano določbo ZdavP-2. Gre namreč za negativna dejstva, ki jih lahko dokazuje samo upnik. Zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena, ko trdi, da bi dolžnik moral za svoje trditve predložiti tudi dokaze.
Neupoštevne kot pritožbene novote so navedbe v pritožbi, da dolžnik ni niti državljan niti rezident R. S. in da v R. S. nima nobenega premičnega premoženja, prihodkov, odprtih računov ali drugega premoženja, razen te nepremičnine, ki je predmet izvršbe, zato upnik trdi, da niti ni mogel predlagati izvršbe z nobenim drugim izvršilnim sredstvom. Pritožnik teh navedb ni podal v postopku na prvi stopnji, zaradi česar se štejejo kot pritožbene novote po I. odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Ker upnik v odgovoru na ugovor navedbe dolžnika v ugovoru ni prerekal, se v skladu s I. odstavkom 58. člena ZIZ dolžnikove navedbe v ugovoru štejejo za resnične. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo.
Ker tako niso podani pritožbeni razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo upnice zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje ( 1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi stroške, ki so mu v zvezi z vložitvijo pritožbe nastali ( I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in V. odstavkom 38. člena ZIZ). Dolžnikov odgovor na pritožbo pa v ničemer ni pripomogel k rešitvi te zadeve, zato mora tudi dolžnik pritožbene stroške trpeti sam ( I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in IV. odstavkom 38. člena ZIZ).