- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 3437/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.3437.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Odlog plačila sodne takseSodišče obravnava vprašanje odloga plačila sodne takse v primeru, ko ima tožnica premoženje, a se sooča z likvidnostnimi težavami.
- Upoštevanje likvidnostnega stanjaSodišče presoja, kako likvidnostno stanje stranke vpliva na odločitev o oprostitvi ali odlogu plačila sodnih taks.
- Ravnotežje med ustavnimi vrednotamiSodišče analizira ravnotežje med pravico do sodnega varstva, pravico do lastnine, človekovim dostojanstvom in fiskalnim interesom države.
- Ustavne praviceSodišče obravnava kršitev ustavne pravice tožnice, ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve njenega podrednega predloga.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Čeprav ima pritožnica razmeroma veliko premoženje, pa je njeno likvidnostno stanje slabo. Ravnotežje med pravico do sodnega varstva, pravico do lastnine, človekovim dostojanstvom ter fiskalnim interesom države, zato utemeljuje odlog plačila visoke takse.
Izrek
Pritožbi se delno ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi podrednemu predlogu tožnice ter se obveznost plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje odloži do 18.11.2014.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kakor podredna predloga za odlog oziroma obročno plačevanje sodnih taks.
Proti sklepu je vložila pritožbo tožnica. Sklicuje se na pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter sodišču predlaga, naj sklep spremeni ali pa ga razveljavi. Pritožnica navaja, da sicer ni sporno, da ima tožnica določeno premoženje, vendar pa sodišče ni upoštevalo njenih likvidnostnih težav. Govori tudi o vnovčevanju stečajne mase. Sodišču še očita, da je kršilo njeno ustavno pravico iz 22. člena Ustave ker ni obrazložilo zavrnitve podrednega predloga.
Pritožba je delno utemeljena.
Odločba sodišča prve stopnje zgledno pojasnjuje, komu je namenjen institut oprostitve plačila sodnih taks ter tudi pravilno pojasni, da tožnica temu abstraktnemu položaju ne ustreza. Razlogi sodišča prve stopnje pravilno utemeljujejo zavrnitev primarnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
Četrti odstavek 11. člena ZST-1(1) sodišču nalaga, naj pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Iz dejanskih ugotovitev v sklepu sodišča prve stopnje izhaja, da ima tožnica sicer precejšnje premoženje, vendar ne v gotovini. Nasprotno, na transakcijskih računih ima celo izrazito visok minus. To pa pomeni, da je njeno likvidnostno stanje nevarno. V postopku za omilitev obveznosti plačila sodne takse je to likvidnostno stanje treba upoštevati. Treba je najti ustrezno ravnovesje med različnimi ustavnimi vrednotami. Te ustavne vrednote so: pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravica do lastnine (33. člen Ustave) in človekovo dostojanstvo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bo fiskalnemu interesu države (ki je v ozadju obveznosti plačevanja sodnih taks) zadoščeno, če se tožnici obveznost plačila sodnih taks odloži za čas 12 mesecev od izpodbijanega sklepa (primerjaj drugi odstavek 11. člena ZST-1). Na ta način se bo upoštevaje likvidnostno stanje tožnice vzpostavilo ustrezno ravnotežje med prej navedenimi ustavnimi vrednotami ter fiskalnim interesom države.
Pritožbeno sodišče je zato na podlagi pooblastila iz 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku pritožbi delno ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da se obveznost plačila sodne takse odloži za 12 mesecev od dneva izdaje sklepa sodišča prve stopnje.
Zakon o sodnih taksah