Jedro

Določitev preživnine

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagatelj v predmetnem postopku zahteva znižanje preživnine, ki je bila za mladoletna nasprotna udeleženca, ki sta njegova sinova, določena s sodno poravnavo z dne 23. 5. 2018. Nazadnje je bila usklajena na znesek 200,60 EUR za vsakega. Sodišče prve stopnje jo je z uvodoma navedenim sklepom za čas od 12. 7. 2019 do septembra 2019 preživnino znižalo na 142,00 EUR za vsakega, za čas od oktobra 2019 do vključno aprila 2020 pa na 80,00 EUR za vsakega. Z izpodbijanim delom, ki je bil popravljen s sklepom o popravi, pa je v presežku zavrnilo predlog na znižanje preživnine za vsakega mld. otroka za čas od 12. 7. 2019 do vključno 30. 9. 2019 za nadaljnjih 62,00 EUR ter od 1. 5. 2020 dalje za nadaljnjih 120,00 EUR mesečne preživnine. Odločilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Predlagatelj v pravočasni pritožbi zoper zavrnilni del sklepa uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo nadaljnjemu tožbenemu zahtevku (prav predlogu) z znižanjem določene preživnine ter naložitvijo plačila stroškov postopka nasprotnima udeležencema. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Mladoletna nasprotna udeleženca se v odgovoru na pritožbo zavzemata za zavrnitev pritožbe in priglašata pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na očitke o pomanjkljivosti obrazložitve glede presoje prilivov na predlagateljev transakcijski račun ter nezmožnosti preizkusa ugotovitve o višini nakazil predlagatelju gre sprva odgovoriti, da iz obrazložitve sklepa izhajajo jasni, razumljivi in nedvoumni razlogi o teh pritožbeno izpostavljenih dejstvih, zoper katere je moč uresničiti pravico do pritožbe, saj je z njimi moč polemizirati. Zato ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tem nepravdnem postopku subsidiarno in smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6. Neutemeljeni so tudi očitki o neupoštevanju določenih dejstev, in sicer prilivov na transakcijski račun predlagatelja, poravnavi obveznosti iz naslova nakupa stanovanja A. A., prispevkov predlagateljevih staršev predlagatelju ter pomanjkljivem ugotavljanju okoliščin, bistvenih za zaključek, da so se zmožnosti matere bistveno izboljšale (predvsem zaradi novega partnerja), potrebe otrok pa bistveno zmanjšale (predvsem zaradi epidemioloških razmer). V tej smeri namreč dejansko stanje ni bilo nepopolno ugotovljeno, saj je sodišče prve stopnje vse pritožbeno izpostavljene okoliščine ocenilo.

7. Pritožbene navedbe glede prvostopno ugotovljenih izdatkov in prejemkov so usmerjene v kritiko ugotovljenih potreb nasprotnih udeležencev in zmožnosti zavezancev. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti teh pritožbenih navedb je v 189. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerem se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Po 129. a členu DZ mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega in telesnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (190. člen DZ). Potrebe otroka morajo biti tako v vsakem konkretnem primeru prilagojene zmožnostim staršev ter seveda tudi njihovim potrebam, pri čemer je preživninska obveznost do mladoletnih otrok primarna in mora roditelj le-tej prilagoditi tudi višino stroškov za lastne potrebe.

8. Pritožba ugotovitve o potrebah otrok in zmožnostih zavezancev izpodbija zgolj z lastnimi pomisleki. Na te je potrebno odgovoriti, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo celoten prejemek, saj je v okviru njegovih potreb upoštevalo tudi stroške, ki so sicer kriti s strani delodajalca. Iz razloga, ker predlagateljeva starša mesečno predlagatelju prispevata 100 EUR ter plačujeta njegovo kreditno obveznost v višini 217,00 EUR mesečno, so zmožnosti predlagatelja višje. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da mati nasprotnih udeležencev prejema plačo v višini 1.700,00 EUR. Zakaj ne bi smelo sodišče upoštevati njenega stroška za oblačila in obutev v višini 270,00 EUR mesečno, ki je bil potrjen z izpovedbo, pa pritožba niti ne pojasni. Meni, da so se potrebe otrok zmanjšale tudi iz tega razloga, ker ima mati nasprotnih udeležencev novega partnerja in se zato stroški delijo na več oseb. S temi trditvami, ki po svoji vsebini pravzaprav predstavljajo lastno oceno dokazov oziroma nestrinjanje z dokazno oceno sodišča, pritožba pravilnosti napadenih prvostopnih ugotovitev, narejenih na podlagi izvedenih dokazov ter iz njih izhajajočih denarnih zneskov, ne more omajati.

9. Ob neizpodbitih ugotovitvah glede potreb nasprotnih udeležencev in zmožnosti obeh zavezancev predlagateljeva zatrjevanja o lastnih zmožnostih lahko napotujejo le na sklep, da ima drugačna merila pri ocenjevanju svojih zmožnosti in zmožnosti matere. Pritožbeno sodišče šteje, da je predlagatelj pri ugotovljenih dohodkih, upravičen zgolj do znižanja preživnine za preteklo obdobje, ko je bilo ugotovljeno, da je imel nižje dohodke, in to v takšnem obsegu, v katerem je to presodilo prvostopno sodišče. Pri določitvi še nižje preživnine za nazaj oziroma pri znižanju od meseca maja 2020 dalje, ko ima predlagatelj redne dohodke, bi bila mati, na kateri je itak že pretežna skrb za varstvo in vzgojo nasprotnih udeležencev, povsem nesorazmerno obremenjena.

10. O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). Ker je prvostopno sodišče obrazložilo, da predlog ni bil v celoti utemeljen, pritožba neutemeljeno trdi, da izpodbijana odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ni materialnopravno pravilna.

11. Glede na to, da pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ni podan kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena in 366. člen ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je zato izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP ).

12. Udeleženci sami krijejo stroške, ki so jim nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom (prvi odstavek 165. člena ZPP ter 101. člen ZNP-1).