Jedro

Stranka je dolžna ločeno specificirati višino stroškov, nastalih s posameznim opravilom, sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo (I. točka izreka), za izvršitelja določilo R. D. (II. točka) in zavrnilo upnikovo zahtevo za povračilo izvršilnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper III. točko sklepa se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, ker dolžnik kljub obvestilom upniku dolga ni poravnal. Meni, da je utemeljeno priglasil izvršilne stroške in sicer materialne stroške (poštne stroške, telekomunikacijske stroške, stroške fotokopiranja) v skupni višini 20,00 EUR. Sodišče v svoji obrazložitvi le pavšalno navaja, da upnik teh stroškov ni izkazal. Pri svoji odločitvi sodišče ni pregledalo vsebine pisanja, ki ga je upnik posredoval, in tako ni moglo ugotoviti, da gre za priporočeno pošiljko, niti teže in števila poslanih strani. Meni, da bi sodišče prav tako moralo odločiti o stroških izdelave dokumenta. Pojasniti bi tudi moralo, v katerem delu upnik stroškov ni izkazal, zato trditev sodišča ni mogoče preizkusiti. Navaja, da je v predlogu za izvršbo izkazal potrebne izvršilne stroške za poštne in telekomunikacijske storitve ter stroške za fotokopiranje, kot je navedel v svojem predlogu za izvršbo, ti stroški pa so nastali zaradi utemeljeno vloženega predloga za izvršbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijani III. točki izreka v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani III. točki izreka sklepa zavrnilo stroškovni predlog upnika z obrazložitvijo, da ni izkazal nastanka priglašenih stroškov za poštne in telekomunikacijske storitve ter fotokopije. Tudi po mnenju višjega sodišča je takšna odločitev pravilna in dovolj obrazložena, da jo je mogoče preizkusiti, zato sklep ni obremenjen s smiselno zatrjevano kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Višje sodišče pojasnjuje, da priglasitev določene stroškovne postavke ne zadošča, temveč mora dejstvo, ki je podlaga za priznanje stroškov, izhajati iz podatkov spisa, ali pa mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti njene stroškovne zahteve (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 1075/2007 z dne 28. 1. 2009). Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi upnik na opisan način izkazal, da so mu priglašeni stroški dejansko nastali. Višje sodišče pa nadalje ugotavlja, da ne glede na to, da iz podatkov v spisu ne izhaja nastanek stroškov, upnikov predlog niti ni bil dovolj specificiran. V skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora namreč stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, katerih povrnitev zahteva. Upnik je v predlogu za izvršbo pavšalno priglasil 20,00 EUR materialnih stroškov (poštni stroški, telekomunikacijski stroški, stroški fotokopiranja), tak stroškovni predlog pa ni dovolj specificiran, gre le za splošne navedbe, ki niso z ničemer izkazane. Upnik je namreč dolžan ločeno specificirati višino stroškov, nastalih s posameznim opravilom, sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino preverjalo oziroma ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan. Sodišče na podlagi podatkov v spisu presodi le, ali je specificiran stroškovni zahtevek utemeljen ali ne, pri čemer mora biti v celoti spoštovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (prim. 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, tako tudi Nina Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, 2006, str. 56).

7. Upnik s priglasitvijo stroškov v predlogu za izvršbo zgoraj navedenemu ni zadostil, zato je višje sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).