Jedro

Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z ZDR-1 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, pri čemer je tudi jasno navedla, iz katerih razlogov odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, tako da odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti nezakonita zgolj zato, ker komisija ni podala pisnega mnenja o tem, da tožnica ni uspešno opravila poskusnega dela. Izdelava posebne pisne ocene poskusnega dela s strani komisije za spremljanje poskusnega dela torej ni predpisana kot element odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Bistveno je, da je iz obrazložitve predmetne odpovedi mogoče razbrati razloge za negativno oceno poskusnega dela.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek ki se glasi: "I. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 9. 2018, št. ..., s katero je tožena stranka tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto ... zdravstveni administrator V (III), je nezakonita in se razveljavi.

II. Tožeči stranki delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto ... zdravstveni administrator V (III) ni prenehalo z iztekom 7-dnevnega odpovednega roka, temveč je trajalo do 9. 1. 2019, ko je prenehalo zaradi poteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas od poteka 7-dnevnega odpovednega roka do 9. 1. 2019, priznati neprekinjeno delovno dobo ter pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vpisati zavarovalno dobo v matično evidenco, obračunati nadomestila plač v mesečnem bruto znesku 892,13 EUR ter od slednjih mesečnih zneskov v korist tožeče stranke obračunati in plačati vse pripadajoče prispevke in davke ter ustrezen neto znesek izplačati tožeči stranki, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega nadomestila plače, ki je 11. v mesecu, do plačila, vse v roku 8 dni.

V. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti pravdne stroške tožeče stranke v znesku 356,99 EUR, in sicer na račun Delovnega sodišča v Kopru, št. 01100-6370501320, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila."

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je razsodilo: "I. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 9. 2018, št. ..., s katero je tožena stranka tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto ... zdravstveni administrator V (III), je nezakonita in se razveljavi.

II. Tožeči stranki delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto ... zdravstveni administrator V (III) ni prenehalo z iztekom 7-dnevnega odpovednega roka, temveč je trajalo do 9. 1. 2019, ko je prenehalo zaradi poteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas od poteka 7-dnevnega odpovednega roka do 9. 1. 2019, priznati neprekinjeno delovno dobo ter pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vpisati zavarovalno dobo v matično evidenco, obračunati nadomestila plač v mesečnem bruto znesku 892,13 EUR ter od slednjih mesečnih zneskov v korist tožeče stranke obračunati in plačati vse pripadajoče prispevke in davke ter ustrezen neto znesek izplačati tožeči stranki, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega nadomestila plače, ki je 11. v mesecu, do plačila, vse v roku 8 dni.

IV. Zahtevek za poziv tožnice nazaj na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 9. 1. 2019 dalje se zavrneta.

V. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti pravdne stroške tožeče stranke v znesku 356,99 EUR, in sicer na račun Delovnega sodišča v Kopru, št. 01100-6370501320, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila."

2. Tožena stranka vlaga pritožbo v delu pod točkami I, II, III in V izreka sodbe, torej v zanjo neugodnem delu, iz vseh razlogov po ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1. Tožena stranka se z izpodbijano sodbo ne strinja. Sodišče prve stopnje je na podlagi dokaznega postopka pravilno presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen odpovedni razlog - neuspešno opravljeno poskusno delo, ki onemogoča nadaljevanje dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar je kljub temu zaključilo, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita in jo je razveljavilo, ker je ugotovilo, da je tožena stranka kršila pravila v zvezi z ocenjevanjem poskusnega dela. Sodišče je na podlagi izpovedi tožnice in priče A.A. ocenilo, da je bila negativna ocena tožničinega dela utemeljena, saj je med drugim namen poskusnega dela v tem, da delodajalec preveri, ali je delavec pripravljen opravljati vsa dela in naloge delovnega mesta, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi (ena izmed tožničinih nalog po pogodbi o zaposlitvi za zdravstvenega administratorja je bila opravljanje blagajniških poslov in izstavljanje sprotnih faktur), tožnica pa te pripravljenosti ni pokazala (saj zaradi strahu pred delom z denarjem ni bila pripravljena delati na blagajni, kjer morajo delo opravljati vsi zdravstveni administratorji). Sodišče je na podlagi tega presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljenost negativne ocene tožničinega poskusnega dela in obstoj odpovednega razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela na podlagi 5. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Sodišče je napačno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker naj bi tožena stranka kršila pravila v zvezi z ocenjevanjem poskusnega dela s tem, ko ni izdala posebnega sklepa o (ne)uspešno opravljenem poskusnem delu, kot ji to nalaga 7. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94 s sprem. - KP). V skladu s kolektivno pogodbo bi morala komisija za poskusno delo svojo odločitev sporočiti s sklepom, ki mora biti obrazložen in imeti pravni pouk. Tožeča stranka v postopku ni zatrjevala, da bi tožena stranka kršila kakršnokoli formalno pravico v zvezi s končno oceno poskusnega dela. Zatrjevala je le to, da tožena stranka dejansko nima vzpostavljenega sistema poskusnega dela. Sodišče je oprlo svojo odločitev zgolj na določbo 7. člena kolektivne pogodbe, ki določa, da komisija svojo odločitev sporoči s sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk. Sodišče je svojo ugotovitev, da tožena stranka tožnici sklepa o poskusnem delu ni izdala, utemeljilo na izpovedih prič: B.B., C.C., D.D. in E.E.. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po prepričanju tožene stranke, zgolj izpovedi prič, da naj bi bila tožnica o negativni oceni seznanjena ustno, na sestanku dne 30. 8. 2019, ne morejo in ne smejo zadoščati za pravilno in zakonito odločitev.

Poleg tega je sklep o poskusnem delu zastarel institut, ki glede na veljavne določbe 125. člena ZDR-1 ter 5. alinejo drugega odstavka 89. člena ZDR-1, ki delodajalcu bistveno olajšuje podajo odpovedi delavcu, ki ne izpolnjuje njegovih pričakovanj iz pogodbe o zaposlitvi (pred podajo odpovedi delavca ni potrebno vabiti na zagovor), v konkretnem primeru, zaradi varstva pravic delavke, ni potreben, niti smiseln, glede na to, da zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni več razlogov za nadaljevanje delovnega razmerja. Tožnica bi lahko, v kolikor se ni strinjala z oceno, v skladu z določbo 200. člena ZDR-1 uveljavljala varstvo pri delodajalcu, česar pa ni. Glede na to, da kolektivna pogodba ničesar ne določa glede vsebine pravnega pouka, ki naj bi ga imel sklep o poskusnem delu oziroma pravnem varstvu, se postavlja vprašanje, kdaj bi tak sklep postal dokončen, da bi lahko rekli, da od nekega trenutka dalje "velja negativna ocena" in da lahko delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz naslova neuspešnega poskusnega dela. Tožena stranka se sprašuje, ali bi veljalo sodno varstvo po 200. členu ZDR-1. Tožena stranka je nesporno najkasneje 31. 8. 2018 ugotovila, da tožnica poskusnega dela ni opravila in očitkom je sodišče v sodbi pritrdilo. Dvomesečna poskusna doba za tožnico se je iztekla najkasneje 10. 9. 2019. Poleg tega je potrebno upoštevati še določitev odpovednega roka - prvi odstavek 94. člena ZDR-1, ki določa, da je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavcev ali delodajalcev zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela odpovedni rok 7 dni. Torej, v času in ne izven poskusnega dela. V kolikor bi tožena stranka tožnici izdala sklep o neuspešno opravljanem poskusnem delu, bi odpoved pogodbe o zaposlitvi bila tožnici vročena izven poskusne dobe in rok za podajo odpovedi tožnici bi bil zamujen. Sodišče ne pove, v čem so bile tožnici kršene pravice iz delovnega razmerja, v čem je prikrajšana, ker naj ne bi bil izdan sklep o neuspešno opravljenem poskusnem delu. Zato je v tem delu obrazložitev sodbe nerazumljiva in pomanjkljiva, ni je mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišče je prav tako storilo bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitve določb 7. in 8. člena ZPP. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, je pa zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Ni podana zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnika o zaslišanju prič z dne 11. 1. 2019 in med samim zapisnikom.

6. Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaze s prečitanjem listinske dokumentacije, ki sta jo predložili obe pravdni stranki ter zaslišalo tožnico in priče B.B. (predsednico komisije za spremljanje tožničinega poskusnega dela), C.C. (članico komisije za spremljanje poskusnega dela), F.F. (delavko tožene stranke). A.A. (vodjo službe zdravstvene administracije) in E.E. (vodjo kadrovske službe). Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi št. ... na delovnem mestu ... zdravstveni administrator V (III) za določen čas od 10. 7. 2018 do 9. 1. 2019 s poskusnim delom v trajanju dveh mesecev. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. - ZDR-1) v 125. členu določa, da se v pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu, pri čemer poskusno delo traja največ 6 mesecev in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela.

7. Sodišče je ugotovilo, da tožnica ob koncu poskusnega dela ni dobila pisnega sklepa, pri čemer je predsednica komisije za oceno poskusnega dela navedla, da je bil glavni razlog neuspešno opravljeno poskusno delo v njenem domnevnem poseganju v zasebnost sodelavcev in pacientov in zavrnitvi dela na blagajni, ki je obvezna sestavina njenega dela. Sodišče je tako ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnica kršila pravila glede zasebnosti in da ni varovala občutljivih zdravstvenih podatkov pacientov, ker naj bi jih raznašala po bolnišnici, čeprav je vedela, da to ni dovoljeno.

8. Ob navedenem pa je sodišče tudi pravilno ugotovilo, da je vodja zdravstvene administracija A.A. izpovedala, da je bil glavni razlog za negativno oceno tožničinega poskusnega dela v tem, da je zavrnila delo na blagajni, pri čemer navedenega ne bi smela, saj tožena stranka ne more dopustiti, da ena od zdravstvenih delavk na delovišču ne bi delala, pri čemer zdravstvena administracija dela 24 ur in vse dni v letu in morajo biti zdravstveni administratorji usposobljeni za delo na vseh deloviščih. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi tudi iz tega razloga, saj tožnica ni bila pripravljena opravljati dela na blagajni, kot je izpovedala vodja zdravstvenih administratorjev, da morajo biti vsi zdravstveni administratorji usposobljeni za delo na teh deloviščih in je s svojo nepripravljenostjo delati na blagajni, jasno dokazala, da ne ustreza pričakovanjem tožene stranke, ki se nanašajo na delo zdravstvenega administratorja V, pri čemer je ena od delovnih nalog delovnega mesta po določilu III. točke pogodbe o zaposlitvi - opravljanje blagajniških poslov in izstavljanje sprotnih faktur samoplačnikom in pacientom, ki imajo doplačilni delež, v času dežurne službe, nočne izmene ter ..., in dela in nalog, ki se nanašajo na obračun zdravstvenih storitev. Tožnica je tudi sama sicer izjavila, da jo je strah delati z denarjem, kar jasno kaže na njeno nepripravljenost (nesposobnost) opravljati to delo. Tako je tožena stranka dokazala utemeljenost negativne ocene tožničinega poskusnega dela in obstoj odpovednega razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela iz 5. alineje 89. člena ZDR-1. 9. Tožnica sicer sklepa o neuspešno opravljenem delu, kot ga določa 7. člen kolektivne pogodbe, ni prejela, pač pa je bila z vsemi razlogi seznanjena šele ob vročitvi izpodbijane odpovedi. Pritožbeno sodišče ob tem ocenjuje, da je sodišče štelo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ni upoštevalo kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94 s sprem. - KP), pri čemer 6. člen KP določa trajanje poskusnega dela, 7. člen določa, da delavce v poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem, ali je delavec delo uspešno opravil ali ne. Navedeni člen pa tudi določa, da komisija svojo odločitev sporoči s sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva je bila sprejeta v letu 1994, torej v času prejšnje zakonodaje, ki je postopek poskusnega dela urejala drugače kot nov ZDR-1. Nova zakonodaja (Zakon o delovnih razmerjih, Ur. l. RS št. 21/2013 in nadalj. – ZDR-1) ne določa posebnega formalnega postopka o imenovanju posebne komisije, izdaji sklepa in posebno varstvo zoper sklep, pač pa mora biti razlog odpovedi takšen, da ga je mogoče preizkusiti v sodnem postopku. Sodišče presoja ali je delavec izpolnil pričakovanja delodajalca glede strokovnosti, natančnosti, vestnosti, odnosa do sodelavcev, prilagodljivosti pri timskem delu in podobno. ZDR-1 v 125. členu le določa, da v primeru, če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, pri čemer seveda odpoved pogodbe o zaposlitvi poda zakoniti zastopnik. Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z ZDR-1 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, pri čemer je tudi jasno navedla, iz katerih razlogov odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, tako da odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti nezakonita zgolj zato, ker komisija ni podala pisnega mnenja o tem, da tožnica ni uspešno opravila poskusnega dela. Izdelava posebne pisne ocene poskusnega dela s strani komisije za spremljanje poskusnega dela torej ni predpisana kot element odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Bistveno je, da je iz obrazložitve predmetne odpovedi mogoče razbrati razloge za negativno oceno poskusnega dela. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je obrazložena tako, da jo je sodišče lahko presodilo in tudi ugotovilo, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za samostojno opravljanje dela, kar je nenazadnje tudi sama izpovedala (opravljanje blagajniških poslov in izstavljanje sprotnih faktur samoplačnikom ter pacientom, ki imajo doplačilni delež, v času dežurne službe, nočne izmene in drugih potreb G. - 10. točka). Ob navedenem iz redne odpovedi tudi izhaja, da delodajalec ugotavlja, da upoštevajoč vse okoliščine in interese z delavko ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

10. Tožnica v postopku ni uspela, zato sama krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa sama krije svoje stroške postopka, ker gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, ko delodajalec sam krije svoje stroške postopka, ne glede na uspeh v pravdi.

11. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj gre za spor v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ko delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid v pravdi. Odločitev temelji na določilu 165. člena ZPP.