Jedro

Sodišče prve stopnje je skupni seštevek vseh priznanih stroškov odmerilo na 1.110 EUR, kar predstavlja le seštevek priznanih odvetniških točk za opravljene storitve, brez upoštevanja materialnih stroškov in DDV, ki so bili toženki tudi priznani. Sodišče prve stopnje je zato za popravo očitne računske napake utemeljeno izdalo popravni sklep po 328. členu ZPP. Ne drži pritožbeno stališče, da gre za vsebinsko spremembo, ki je s popravnim sklepom ni mogoče odpraviti. Prav tako ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.

DDV je del stroška, ki ga je sodišče dolžno upoštevati kot povečanje cene odvetniških storitev po OT in ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II.Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika (I. točka izreka sodbe) in odločilo, da je tožnik dolžan toženki v roku 15 dni od vročitve odločbe povrniti njene pravdne stroške v višini 1.110 EUR (II. točka izreka sodbe). S popravnim sklepom je zaradi očitne računske pomote popravilo II. točko sodbe tako, da je znesek pravdnih stroškov 1.110 EUR nadomestilo s pravilnim zneskom 1.381,28 EUR, v ostalem je sodba ostala nespremenjena (I. točka izreka sklepa), toženka pa sama nosi svoje stroške predloga za izdajo popravnega sklepa (II. točka izreka).

2.Zoper I. točko popravnega sklepa se pravočasno pritožuje

tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločitev razveljavi in toženki naloži, da mu mora povrniti priglašene pritožbene stroške, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Meni, da v konkretnem primeru izdaja popravnega sklepa ne pride v poštev, temveč gre za situacijo, ko izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Takšne pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom. Sporna zanj je odločitev, da je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom toženki prisodilo še davek na dodano vrednost (DDV) na odvetniške stroške v višini 249,08 EUR. Stroškovni izrek iz sodbe zneska DDV ni vseboval in je bil skladen s pojasnilom FURS in tako vsebinsko pravilen. Toženka ima namreč pravico do odbitka DDV in v postopku do povračila DDV ni upravičena, saj bi ga sicer dobila povrnjenega dvakrat in bi bila s tem neupravičeno obogatena v škodo pritožnika.

3.Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je določeno v 154. členu ZPP. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti vse potrebne stroške, v primeru delnega uspeha pa ji mora povrniti ustrezen del stroškov. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Potrebni so tisti stroški, brez katerih v postopku ni mogoče opraviti dejanj za uveljavitev zahtevka tožeče stranke in za obrambo tožene stranke. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. Predlog za povračilo nepotrebnih stroškov mora sodišče zavrniti (155. člen ZPP).

6.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo in skladno z gornjimi določbami ZPP odločilo, da mora tožnik svoje stroške postopka nositi sam, toženki pa mora povrniti njene potrebne stroške postopka, ki jih je odmerilo upoštevajoč Odvetniško tarifo (OT). Tako je toženki poleg stroškov vlog priznalo tudi 2 % materialne stroške po 11. členu OT in 22 % DDV po 12. členu OT (točka 86 obrazložitve sodbe). Skupni seštevek vseh priznanih stroškov je odmerilo na 1.110 EUR, kar predstavlja le seštevek priznanih odvetniških točk za opravljene storitve,

brez upoštevanja materialnih stroškov in DDV, ki so bili toženki tudi priznani. Sodišče prve stopnje je zato za popravo očitne računske napake utemeljeno izdalo popravni sklep po 328. členu ZPP. Ne drži pritožbeno stališče, da gre za vsebinsko spremembo, ki je s popravnim sklepom ni mogoče odpraviti. Prav tako ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo in s tem za bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7.Odločitev sodišča prve stopnje, da je toženka upravičena tudi do povračila DDV od odvetniških storitev v znesku 249,08 EUR, je pravilna. Odvetnik, ki opravlja odvetniške storitve po Zakonu o odvetništvu (ZOdv) in je zavezanec za DDV v Republiki Sloveniji, je obvezan na svoje storitve obračunati DDV in izstaviti račun za prodajno vrednost storitve, ki vključuje DDV. V primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji, so odvetniški stroški povečani za DDV (drugi odstavek 2. člena OT). Stranka, ki je storitev odvetnika naročila, mora zato odvetniku, ki je zavezanec za plačilo DDV, plačati za opravljeno storitev račun, ki vključuje po tarifi določeno ceno/vrednost storitve in DDV (drugi odstavek 12. člena OT).

8.Vključenost plačila DDV v odvetniške stroške je odraz obveznosti plačila DDV na vrednost opravljenih storitev, ki glede na določila 12. člena OT bremeni naročnika odvetniških storitev. Sodišče pri odmeri odvetniških stroškov ni dolžno preverjati, kaj se je stranka dogovorila s svojim odvetnikom, kolikšni so bili njeni dejanski stroški ter tudi ne ali in kdaj so bili stroški plačani. V primeru DDV se torej predpostavlja, da je stranka odvetniku, ki je zavezanec za DDV, plačala račun z vključenim DDV. Kako je pravdna stranka v zvezi s tem plačilom DDV nadalje uravnavala svoje obveznosti iz naslova plačila DDV (ali ga je odbila še od svoje davčne osnove), za odmero pravdnih stroškov ni pomembno

in je to predmet pravilnosti njenega davčnega obračuna in kontrole v davčnem postopku. DDV je tako del stroška, ki ga je sodišče dolžno upoštevati kot povečanje cene odvetniških storitev po OT in ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti oziroma bi to lahko storila po 63. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).

9.V pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi po obrazloženem niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobene kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

-------------------------------

1Skladno s 366. a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)

2Pritožba in dopolnitev pritožbe sta bili vloženi v pritožbenem roku in se zato obravnavata kot ena pritožba.

31.850 odvetniških točk x 0,6 = 1.110 EUR.

4Sodna praksa je za popravljivo računsko napako štela napačen seštevek pravilno odmerjenih stroškov (VSRS II Ips 254/2002) in celo dopolnitev sodbe z izrekom o stroških, ki je pomotoma izpadel, čeprav je iz obrazložitve izhajalo, da so bili stroški priznani (VSRS Cp 9/2008) - prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS, GV Založba 2009, L. Ude, komentar k 328. členu, str. 201.

5Tudi če ima stranka pravico do odbitka DDV od računa, ki ga je plačala odvetniku, to še ne pomeni, da bo ta znesek dobila odmerjen v okviru povračila stroškov v pravdnem postopku. Znesek DDV na odvetnikovem računu je lahko višji ali nižji od zneska DDV pri odmeri odvetniških storitev v pravdnem postopku po OT, saj se stranka lahko z odvetnikom dogovori za višje ali nižje plačilo. Prav tako ni rečeno, da bo stranka z izterjavo pravdnih stroškov uspešna. Lahko se zgodi, da bo ostala praznih rok. - tako VSRS, ki je zaradi neenotne sodne prakse nižjih sodišč (VSC I Ip 129/2023, VSL I Cpg 240/2023, VSL II Cp 2104/2023) obravnavalo navedeno tematiko in s sklepom III Ips 2/2024 z dne 11. 3. 2025 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 155, 328

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.