Jedro

O zahtevku, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano dopolnilno sodbo, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 23. 1. 2019 na podlagi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, še ni bilo pravnomočno odločeno. Pravnomočno je bilo odločeno le o zahtevku, da je delovno razmerje tožnice pri toženki trajalo do vključno 23. 1. 2019; zavržena je bila tožba z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, ki ni isti zahtevek kot zahtevek za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki dne 23. 1. 2019 na podlagi te nezakonite odpovedi ni prenehalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana dopolnilna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo dopolnilno sodbo, s katero je ugotovilo, da delovno razmerje med pravdnima strankama ni prenehalo 23. 1. 2019 na podlagi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018. Odločilo je, da toženka sama krije svoje stroške postopka za izdajo dopolnilne sodbe.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Oporeka stališču sodišča prve stopnje, da je tožnica podala predlog za izdajo dopolnilne sodbe oziroma da se njena pritožba delno šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Z izpodbijano dopolnilno sodbo je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je odločilo o zahtevku, o katerem je že pravnomočno odločeno – sklep, da se tožba z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti odpovedi zavrže, je pravnomočen. Tožnica sploh ni podala predloga za izdajo dopolnilne sodbe; s pritožbo je izpodbijala zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje in sklep o delnem zavrženju tožbe. Ni šlo za situacijo, kot jo ureja tretji odstavek 327. člena ZPP. Da ni šlo za predlog za izdajo dopolnilne sodbe, potrjuje ravnanje sodišča prve stopnje, ki je stranki pozivalo na opredelitev. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano dopolnilno sodbo razveljavi in tožbo zavrže oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženke. Navaja, da je Višje delovno in socialno sodišče s sodbo in sklepom Pdp 604/2022 z dne 25. 11. 2022 odločilo, da se pritožba delno šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Sodišče prve stopnje je bilo na takšno odločitev vezano. Toženkin predlog za dopustitev revizije je bil zavrnjen. Tožnica je predlog za izdajo dopolnilne sodbe podala pravočasno. Izčrpno ga je utemeljila. Iz določbe tretjega odstavka 327. člena ZPP ne izhaja, da ne bi bilo mogoče izdati dopolnilne sodbe le o delu zahtevka oziroma da se ne bi mogla pritožba le delno šteti za predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano dopolnilno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo še posebej uveljavlja pritožba. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi in glede na bistvene pritožbene navedbe dodaja, kot sledi.

6. Bistvena kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, med drugim, če je odločeno o zahtevku, o katerem je že bilo prej pravnomočno razsojeno. O zahtevku, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano dopolnilno sodbo, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 23. 1. 2019 na podlagi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, še ni bilo pravnomočno odločeno. S sodbo in sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanji oddelek v Novem mestu Pd 12/2022 z dne 13. 7. 2022 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 604/2022 z dne 25. 11. 2022 o tem zahtevku ni bilo odločeno; odločeno je bilo le o zahtevku, da je delovno razmerje tožnice pri toženki trajalo do vključno 23. 1. 2019; zavržena je bila tožba z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, ki ni isti zahtevek kot zahtevek za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki dne 23. 1. 2019 na podlagi te nezakonite odpovedi ni prenehalo.

7. S sodbo in sklepom Pdp 604/2022 z dne 25. 11. 2022 je Višje delovno in socialno sodišče pritožbo tožnice v delu, v katerem se je nanašala na ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, štelo za predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Tako je ravnalo upoštevaje tretji odstavek 327. člena ZPP, po katerem se pritožba, v kolikor se izpodbija sodba samo zaradi tega, ker sodišče ni s sodbo odločilo o vseh zahtevkih strank, šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Iz povzete določbe ZPP ne izhaja, kot zmotno meni toženka v pritožbi, da se pritožba ne bi mogla le delno šteti za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

8. Tožnica je pritožbo v delu, v katerem se je (glede na njeno vsebino) štela za predlog za izdajo dopolnilne sodbe, podala pravočasno, kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, saj je o predlogu za izdajo dopolnilne sodbe odločilo po vsebini in mu utemeljeno ugodilo. S tem, ko je tožnico pozvalo, ali vztraja pri predlogu za izdajo dopolnilne sodbe, in upoštevalo njeno vlogo z dne 5. 1. 2023, s katero je odgovorila na poziv in ponovila svoje navedbe iz pritožbe, ki se je štela za predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ter jo vročilo v opredelitev toženki, določb pravdnega postopka ni kršilo niti to ne pomeni, da ne bi šlo za izdajo dopolnilne sodbe na podlagi prvega odstavka 326. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom tega člena ZPP.

9. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Pritožbeno sodišče tožnici stroškov za sestavo kratkega odgovora na pritožbo ni priznalo, saj ta v konkretnem primer ne šteje za pravdo potreben strošek.