Jedro

Sodišče prve stopnje ni opravilo materialno procesnega vodstva, zato nobena stranka v novem sojenju ni omejena z navajanjem novih dejstev glede (ne)utemeljenosti obračuna odvetniških stroškov.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Predlog tožeče stranke, da se zadeva dodeli drugemu sodniku se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožniku 284,25 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2002 do plačila, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan plačati tožniku znesek 11.646,56 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2002 do plačila ter skupni znesek 376,29 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2002 do plačila ter tožniku naložilo, da je dolžan povrniti tožencu pravdne stroške v višini 1.930,67 EUR, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik v pritožbi izpodbija sodbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je kršilo določbe pravdnega postopka, saj tožniku niso bile vročene dokazne listine toženca, ki jih je sodišče upoštevalo v dokaznem sklepu. Tožnik se glede teh listin ni mogel izjasniti, zato je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka. Prvo sodišče je favoriziralo toženca. Neenako obravnavanje se je pokazalo že z razpisom prvega naroka za glavno obravnavo, ko je prvo sodišče tožencu poslalo dve vabili na ogled pridobljenih sodnih spisov, tožniku pa nobenega. Šele na drugem naroku za glavno obravnavo je sodišče prineslo spise, zato tožniku ni bila dana možnost, da se pripravi na prvo in drugo obravnavo. Tožniku ni bila izročena na vpogled druga polovica tretjega ovitka spisa v zadevi K., onemogočen mu je bil ogled spisa, čeprav je zavračal večino stroškov. Toženec je zamudil s predložitvijo druge strani tretjega ovitka odvetniškega spisa, zato navedenega dokaza ni moč upoštevati. Tožnik je zatrjeval, da so priloženi odvetniški ovitki spisov ponarejeni, primerjava ovitka v zadevi K. pa to potrjuje. Nejasni so zapisniki glede navedb tožnika, v določenih primerih so zapisani nasprotno od tistega, kar je tožnik izrekel ali pa so izpuščeni posamezni deli. Sodišče prve stopnje je napačno razumelo, da tožnik umika originalne listine, ki vsebujejo seznam plačil v zadevi K. in A., kar dokazuje navedba toženca, ki je vztrajal pri izvedbi dokaza z izvedencem grafologom. Tožnik je čakal, da dobi od toženca celotno dokumentacijo, da pojasni ugotovitve po posameznih specifikacijah obračunov. Tožnik zavrača izračun stroškov, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje, saj ni v skladu z odvetniško tarifo. V odvetniški tarifi ni stroškov za poročilo stranki in konferenco. Toženec je nezakonito prejel denar, saj je bil nakazan na prehodni račun na N. v času, ko toženec ni bil več pooblaščenec tožnika. Tožnik je imel denar, kar je dokazal v pravdnem postopku v zadevi K., kjer so bili tožniku priznani pravdni stroški v višini 368.809,00 SIT, toženec pa jih je tožniku zaračunaval v višini 1,653.720,00 SIT. Od priče P. D. ni bilo mogoče pričakovati izjave, da je bil prisoten tudi ob izročitvi denarja odvetniku, potrdil pa je, da je tožniku posodil denar za plačilo odvetniških stroškov. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik ni plačal akontacij.

3. Toženec vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava ter predlaga višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati navedb tožnika z vloge 11. 3. 2009, saj če bi imel tožnik pomisleke o obsegu dela toženca, bi te pomisleke moral podati do prvega naroka. Prvo sodišče ne bi smelo »klesti« stroškov za vloge v zadevi K., enako velja tudi za zadeve E. in Z. T.. Toženec zavrača namigovanja sodišča prve stopnje, da si je izmišljal poročila.

4. Tožnik je podal odgovor na pritožbo toženca, toženec pa odgovor na pritožbo tožnika, v obeh vlogah pa pravdni stranki nasprotujeta pritožbenim navedbam nasprotne stranke ter predlagata, da se zavrne pritožba nasprotne stranke.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev postopka, saj je bila tožniku kršena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1)). Prvo sodišče tožniku ni vročilo listin, ki jih je toženec priložil odgovoru na tožbo (2), kar potrjuje vročilnica, iz katere izhaja, da je bil tožniku vročen le odgovor na tožbo brez prilog (3). Prvo sodišče je le v sodbi povzelo dokaze, ki jih je upoštevalo v dokaznem postopku, dokazni sklep na narokih ni bil sprejet, zato tudi ni moč očitati tožniku, da ni izpolnil dolžnostnega upravičenja, da na navedene kršitve opozori do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, kot mu to nalaga prvi odstavek 286b. člena ZPP.

7. Tudi ostala ravnanja prvega sodišča, na katera opozarja tožnik v pritožbi, kažejo na kršitve postopka, saj zaradi napake pri obveščanju tožnik pred prvim narokom ni prejel obvestila, da si lahko vpogleda priložene sodne spise in poziva pravdnima strankama, da navedeta, katere listine in dokaze v priloženih spisih naj sodišče vpogleda (4). Prvo sodišče je na naroku tožniku sicer omogočilo vpogled v spise, vendar iz zapisnika naroka z dne 13. 1. 2009 (5) izhaja, da se je tožnik navedeni pravici odpovedal (6), ker bi bil narok preložen, ob tem, da sodišče prve stopnje ni opozorilo tožnika na pravne posledice takšnega dejanja v smislu določbe 12. člena ZPP oziroma je to naredilo formalistično, ne da bi tožniku pojasnilo, na kakšen način bo takšno ravnanje vplivalo na njegove procesne in materialne pravice. Tožnik tudi zatrjuje, da ni umaknil dokaznega predloga, da se vpogleda v seznam o plačilih tožnika (7), kar sicer izhaja iz zapisnika, ob tem, da tudi toženec ni štel, da je tožnik umaknil navedeni dokazni predlog, saj je vztrajal pri predlogu, da izvedenec grafolog ugotovi, da je listina tožnika ponarejena, ob tem, da je tožnik takoj po naroku ugovarjal vsebini zapisnika (8).

8. Prvo sodišče ni naredilo ustreznega materialno procesnega vodstva kot mu to nalaga 285. člen ZPP, saj ni razčistilo med strankama, katera dejstva so sporna oziroma ju ni pozvalo, da dopolnita navedbe glede odločilnih dejstev. Takšno sporno dejstvo je višina odvetniških storitev, ki jih je tožniku obračunal toženec za odvetniško zastopanje. Tožnik je že v pripravljalni vlogi z dne 1. 2. 2007 (9) nasprotoval izračunani višini odvetniških stroškov ter navedel, da zavrača vse posvete in konference, ki so navedeni v obračunu, hkrati pa se je skliceval na sodbo v zadevi K. ter tožencu priznaval le odvetniške stroške, kot so bili priznani s sodbo. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, v kakšnem obsegu tožnik nasprotuje obračunanim odvetniškim stroškom toženca (10), če pa se tožnik ne bi mogel izjasniti (11), bi moralo prvo sodišče toženca pozvati, da specificira odvetniške stroške za vsako opravljeno storitev, kar dokazuje s priloženimi odvetniškimi spisi, ki pa predstavljajo le dokaz, ki po obliki in vsebini niso del trditvene podlage. Tožnik v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da se glede višine odvetniških stroškov ni mogel izjasniti, saj je celotno dokumentacijo prejel šele pred zadnjo glavno obravnavo (12), čemur pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, zato tožnik tudi iz navedenega razloga ni (bil) prekludiran, da oporeka obračunanim odvetniškim stroškom tudi po višini. Enako velja tudi za toženca, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje glede na trditve tožnika pozvati, da navede odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bilo moč po višini preizkusiti izračunane odvetniške stroške oziroma ali so bili obračunani v skladu z Odvetniško tarifo.

9. Prvo sodišče ni opravilo materialno procesnega vodstva, zato nobena stranka v novem sojenju ni omejena z navajanjem novih dejstev glede (ne)utemeljenosti obračuna odvetniških stroškov. Tožnik ima prav, da so stroški konference in posvetov zajeti že v priznanih stroških za sestavo tožbe, pripravljalne vloge, narokih, pritožbah, odškodninskih zahtevkih (tarifne številke 18 –21 in 38), na tožencu pa je dokazno breme, da dokaže, kateri posveti ne spadajo v navedene tarifne številke, ker so del tarifne številke 39 (nasveti, mnenja, pregledi spisov in listin) oziroma so bili del posebnega dogovora o dodatnem plačilu. Na tožencu bo zato (težko) dokazno breme, da dokaže utemeljenost obračunanih odvetniških stroškov po tar. št. 39, predvsem pa bo moral v okviru trditvene podlage navesti vse odvetniške storitve (13), na podlagi katerih utemeljuje svoje ugovore, da si je upravičeno zadržal denar, s katerim je dolžnica tožnika poravnala tožnikovo terjatev.

10. Enako težko breme dokazovanja bo tudi na tožniku, da dokaže, da je tožencu že plačal posamezne zneske za odvetniško zastopanje. Seznami pravdnih strank o (delnih) plačilih oziroma o opravljenih odvetniških storitvah imajo (lahko) pomembno dokazno vrednost, vprašanje pa je, ali bo izvedenec grafolog lahko odgovoril na ugovore pravdnih strank, da so listine nasprotne stranke ponarejene. Če bosta stranki vztrajali pri takšnem dokaznem predlogu, ga bo sodišče prve stopnje (najverjetneje) moralo opraviti, saj nima ustreznega strokovnega znanja, da bi sprejelo odločitev, da izvedenec ne bo mogel podati relevantnih odgovorov na takšne ugovorne navedbe pravdnih strank. Pritožbeno sodišče v navedeni fazi sprejema razloge prvega sodišča glede zavrnitve ugovora zastaranja in o pravici toženca, da si od nakazanega denarja N. zadrži vsoto, ki ustreza opravljenim odvetniškim storitvam, ki so v skladu z Odvetniško tarifo. Sodišče prve stopnje bo moralo tudi upoštevati, da je toženec podal pobotni ugovor (14), ki ga prvo sodišče v izpodbijani sodbi ni upoštevalo.

11. Neutemeljen je predlog tožnika, da se zadeva dodeli drugemu sodniku, saj za to ni utemeljenih razlogov. Napaka pri vročanju prilog tožniku je predvsem posledica dejstva, da se je zadeva večkrat predodelila drugemu sodniku, ostala ravnanja sodnice pa ne izkazujejo okoliščin, zaradi katerih bi bil predlog za njeno izločitev utemeljen.

12. Pritožbeno sodišče je pritožbama ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da zaradi že opisanih absolutnih bistvenih kršitev postopka ne more samo dopolniti postopka, ob tem, da je potrebno pravdnima strankama dopustiti, da v novem sojenju dopolnita nepopolne navedbe, ki sta jih že podali v zvezi z (ne)utemeljenostjo obračuna odvetniških stroškov toženca (355. člen ZPP).

13. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZZP).

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Glej priloge B1-B3. (3) Glej vročilnico o vročitvi odgovora na tožbo tožniku - stran 11 sodnega spisa.

(4) Poziv na možnost vpogleda v spise sta prejela le toženec in njegov pooblaščenec - stran 79-80 sodnega spisa.

(5) Stran 91 sodnega spisa.

(6) Čeprav je tožnik kasneje na istem naroku, ko je bil zaslišan kot stranka, zahteval, da se vpogleda v spis, da se ugotovi, kateri odvetniški stroški toženca so bili potrebni - glej stran 94 sodnega spisa.

(7) Glej zapisnik iz naroka z dne 13. 1. 2009, stran 97-98.(8) Glej vlogo tožnika z dne 15. 1. 2009 - stran 100 sodnega spisa.(9) Ki je bila vložena pred prvim narokom.(10) Ali nasprotuje obračunu odvetniških stroškov tudi v ostalih zadevah.(11) Zaradi nepopolnih navedb toženca.(12) Glej dopis sodišča – dostava listin z dne 27. 2. 2009, stran 105. (13) Datum, vrsta storitve, ki bosta podlaga za določitev tarifne številke, na podlagi katere se bo ugotovila višina upravičenih odvetniških stroškov toženca. Toženec bo moral tudi pojasniti razloge, zaradi katerih je upravičen do višjih odvetniških stroškov, kot so mu bili priznani v sodbi. (14) Glej stran 65a.