Up-494/03 - 5

14. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. oktobra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 625/2002-2 z dne 21. 5. 2003 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1564/2001-7 z dne 27. 2. 2002, z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0301-11/23-XVII-337.395 z dne 5. 6. 2001 in z odločbo Upravne enote Maribor št. 201-223/99 570 z dne 12. 2. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožničino pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, s katero je Ministrstvo kot pritožbeni upravni organ zavrnilo pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, s katero je bilo ugotovljeno, da se C. C. C. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali od 28. 8. 1945 do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDRS) do njene smrti, ni štela za jugoslovansko državljanko.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je bil predlog za priznanje državljanstva zavrnjen, ker ni mogla dokazati, da je bila upravičenka do denacionalizacije kot oseba nemške narodnosti lojalna do narodov Jugoslavije. Ker naj ta dokaz ne bi uspel tudi v nobenem drugem primeru, pritožnica zatrjuje, da odločba Ustavnega sodišča, ki naj bi kolektivno krivdo prekvalificirala v domnevo nelojalnosti, od katere se stranka lahko ekskulpira, če dokaže, da je bil upravičenec do denacionalizacije lojalen, pomeni le navidezno korekcijo Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen), ki uzakonja diskriminacijo po narodnostni pripadnosti. Meni, da sta pravica do državljanstva in vrnitve premoženja človekovi pravici, 14. člen Ustave pa izključuje vsako diskriminacijo pri odločanju pravicah posameznika. V obravnavanem primeru naj bi bila domneva kolektivne krivde oseb nemške narodnosti in diskriminacija glede na nemško narodnost močnejša od ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in domneve nedolžnosti (27. člen Ustave).

B.

3.V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe presoja le, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Kršitve mora pritožnik ne le zatrjevati, temveč tudi dokazovati (prvi odstavek 53. člena ZUstS).

4.V obravnavanem primeru pritožnica izpodbija odločbe, s katerimi je bilo ugotovljeno, da njena babica C. C. C. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali od 28. 8. 1945 do uveljavitve ZDRS do njene smrti, ni štela za jugoslovansko državljanko. Pritožnica zatrjuje kršitev 14., 22. in 27. člena Ustave, vendar kršitev, razen s pavšalnimi navedbami o diskriminaciji glede na nemško narodnost, ne utemelji.

5.Na podlagi prvega odstavka 9. člena ZDen je upravičenec do denacionalizacije tisti, ki je imel ob podržavljenju status jugoslovanskega državljana. Za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva v času odvzema premoženja se uporabljajo takrat veljavni predpisi o državljanstvu in sicer Zakon o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46 in 105/48 - v nadaljevanju ZDrž45). Z novelo ZDrž45, ki je začela veljati 4. 12. 1948, je bil sprejet novi drugi odstavek 35. člena. Določil je, da se za državljane FLRJ ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti. Predpisal je torej izjemo od pravila iz prvega odstavka 35. člena, po katerem veljajo za državljane FLRJ vse osebe, ki so bile na dan 28. 8. 1945 po veljavnih predpisih državljani FLRJ. Določba 35. člena ZDrž45 se je uporabljala retroaktivno, kar je pomenilo, da določene osebe nemške narodnosti, pri katerih sta bila izpolnjena še druga dva pogoja, to sta odsotnost in nelojalno ravnanje, niso pridobile državljanstva FLRJ.

6.Določbe prvega in drugega odstavka 9. člena ter tretjega odstavka 63. člena ZDen in uporabo določbe drugega odstavka 35. člena ZDrž45), ki so bile podlaga za odločitev v konkretnem primeru, so bile že predmet ustavnosodne presoje. Z odločbo št. U-I-23/93 z dne 23. 3. 1997 (Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 43) je Ustavno sodišče presodilo, da niso v neskladju z Ustavo. Ugotovilo je, da retroaktivna uporaba določbe drugega odstavka 35. člena ZDrž45 ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve totalitarnega nacionalsocialističnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna (41. do 45. točka obrazložitve odločbe št. U-I-23/93). To pomeni, da uporaba navedene določbe v postopku ugotavljanja državljanstva ne more pomeniti kršitve kakšne človekove pravice.

7.Do kršitve človekove pravice pa lahko pride z nepravilno uporabo določbe drugega odstavka 35. člena ZDrž45 v konkretnih postopkih ugotavljanja jugoslovanskega državljanstva. Tako nepravilno uporabo te določbe v tistem delu, ki se nanaša na nelojalno ravnanje, je Ustavno sodišče ugotovilo z odločbo št. U- I-23/93. Ugotovilo je, da se je določba tretjega odstavka 63. člena ZDen v tistem delu, v katerem določa, da v postopku ugotavljanja državljanstva ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ, v sodni praksi razlagala protiustavno in v nasprotju s splošnimi interpretacijskimi pravili. Stališče sodne prakse, da je treba določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen razlagati kot pravno fikcijo nelojalnosti, zoper katero ni mogoč nasproten dokaz, je Ustavno sodišče ocenilo kot kršitev načela enakosti iz prvega odstavka 14. člena Ustave in kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Po presoji Ustavnega sodišča določba drugega odstavka 35. člena ZDrž45 vsebuje domnevo nelojalnosti, ki je bila glede na takratna zgodovinska dejstva upravičena, vendar je ni dopustno razlagati tako, da prizadeta oseba ne bi imela pravice izpodbijati te domneve in dokazovati nasprotnega.

8.Pritožnica ni izkazala, da bi bila v konkretnem postopku ugotavljanja jugoslovanskega državljanstva določba drugega odstavka 35. člena ZDrž45 v delu, ki se nanaša na nelojalno ravnanje, nepravilno uporabljena. Če bi upravna organa oziroma sodišči določbo razlagali tako, da pritožnica ne bi imela pravice izpodbijati te domneve in dokazovati nasprotnega, bi to namreč pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Iz izpodbijanih odločb izhaja, da je bila pritožnici dana možnost dokazovanja lojalnosti, vendar je ni izkoristila.

9.Pritožnici je bilo pravilno pojasnjeno, da je v postopku dokazovanja neobstoja nelojalnosti njene pravne prednice lahko uspešna le, če ponudi navedbe in dokaze o ravnanju, ki izpričujejo lojalnost, ali dokaže obstoj (drugih) okoliščin, ki prepričljivo nasprotujejo domnevi o nelojalnosti, ne more pa se opirati le na morebitno odsotnost podatkov o nelojalnem ravnanju. Zgolj dejstvo, da pritožnica v postopku ni uspela dokazati lojalnosti C. C. C., pa samo po sebi še ne pomeni kršitve zatrjevanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot to zmotno meni pritožnica.

10.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Ustave ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan