Jedro

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja plačilo storitev asistenta maskerja na podlagi podjemne pogodbe in sicer za čas devetih tednov, ker je tožena stranka po podpisu pogodbe od nje neupravičeno odstopila. Zato ji mora na podlagi določil 648. člena OZ izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki ji niso nastali, ker je bila pogodba razdrta. Navedeno kaže, da tožeča stranka s tožbo ne zahteva plačila za izdelano avtorsko delo, zato spora ni moč obravnavati kot spor iz avtorske pravice.

Izrek

Za sojenje je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je zavzelo stališče, da gre v konkretnem primeru za spor o avtorskih pravicah, zato ni pristojno za odločanje in je po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje okrožnemu sodišču. 2. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti po 24. členu ZPP z obrazložitvijo, da tožnica ne uveljavlja varstva avtorske pravice, ampak plačilo pogodbeno dogovorjenega zneska, ker je tožena stranka neupravičeno odstopila od pogodbe.

3. Za sojenje je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Sodišče mora po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe presoditi ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP). Po določilu prvega odstavka 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. 5. Okrožno sodišče pravilno opozarja, da je sodna praksa zavzela stališče, da je pri opredelitvi pravne narave spora poleg tožbenega predloga treba upoštevati tudi tožbeni temelj – dejansko podlago spora. Iz trditvene podlage v tožbi ne izhaja, da tožeča stranka uveljavlja varstvo avtorske pravice. Pogodba o poslovnem sodelovanju (A2) pa tudi ne ustreza pojmu pogodbe o naročilu avtorskega dela kot je opredeljen v prvem odstavku 99. člena ZASP. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja plačilo storitev asistenta maskerja na podlagi podjemne pogodbe in sicer za čas devetih tednov, ker je tožena stranka po podpisu pogodbe od nje neupravičeno odstopila. Zato ji mora na podlagi določil 648. člena OZ izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki ji niso nastali, ker je bila pogodba razdrta. Navedeno kaže, da tožeča stranka s tožbo ne zahteva plačilo za izdelano avtorsko delo, zato spora ni moč obravnavati kot spor iz avtorske pravice in je okrajno sodišče zmotno zaključilo, da ni stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi in zmotno odločilo, da se zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, saj je glede na vse zgoraj navedeno samo pristojno za sojenje v tem sporu (24. člen ZPP).