Jedro

Odločba toženca z dne 8. 5. 2009 o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo z dnem 31. 10. 2008, ker je s 1. 11. 2008 postal uživalec starostne pokojnine, je postala pravnomočna, zato tožnik po 31. 10. 2008 ni bil več upravičen do tega nadomestila in je po tem datumu izplačane zneske nadomestila prejel neupravičeno in brez pravne podlage. Neupravičeno izplačane zneske nadomestila je tožnik dolžan vrniti tožencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 19. 1. 2012 in z dne 16. 11. 2009. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje utemeljevalo svojo odločitev samo s tem, da je dolžan vrniti preveč izplačano nadomestilo, ki mu ga je po svoji krivdi izplačeval ZPIZ do 65. leta starosti. Ni pa upošteval, da za napako ni on kriv. Vlogo za starostno pokojnino je vložil 28. 4. 2009, kljub temu je ZPIZ nadaljeval z izplačilom vse do 65. leta starosti. Šele na to so ugotovili, da je imel izpolnjen pogoj za upokojitev že 16. 7. 2007, ko je dopolnil 63. let. V nasprotnem primeru bi nadomestilo še vedno prejemal. Vztraja, da je v postopku nastala napaka na strani toženca, saj bi moral v njegovem primeru izplačevanje nadomestila ustaviti, ko je dopolnil 63. let. Predlaga, da se bremeni odgovorno osebo ali se mu dolg odpiše. Pri tem naj se upošteva, da je v težkem gmotnem položaju, da skrbi za 63 letno ženo z neozdravljivo boleznijo in za 39 let starega sina, ki zaradi bolezni ni zaposljiv.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

V obravnavani zadevi sta predmet presoje dokončna odločba toženca št. ... z dne 19. 1. 2010 ter prvostopenjska odločba z dne 16. 11. 2009, s katerima je toženec odločil, da je tožnik preveč izplačano nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v višini 1.442,78 EUR dolžan vrniti na račun toženca v 12 mesecih.

Tožniku delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti je toženec z odločbo z dne 2. 9. 1999 priznal pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo od 10. 6. 1999 dalje. Z odločbo z dne 8. 5. 2009 pa je bilo tožniku z dnem 31. 10. 2008 izplačevanje tega nadomestila ustavljeno.

Odločba za dne 8. 5. 2009 o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo je postala pravnomočna, kar pomeni, da tožnik po 31. 10. 2008 ni bil več upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo in da je po tem datumu izplačane zneske navedenega nadomestila prejel neupravičeno in brez pravne podlage. Tožnik je od 1. 11. 2008 tudi že uživalec starostne pokojnine.

Neupravičeno izplačane zneske nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v skupnem znesku 1.442,78 EUR, pa je tožnik dolžan tožencu vrniti skladno z določbo 275. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Po določbi 275. člena mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti znesek v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ). Po določbi 190. člena OZ je, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme, glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.

Sodišče je pravilno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji tako po 190. členu OZ in 275. členu ZPIZ-1 za vrnitev neupravičeno izplačanega nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Pravilno je pojasnilo, da je za odločitev o vračilu prejetih zneskov nadomestila edino relevantno dejstvo, da do izplačevanja nadomestila od 1. 11. 2008 ni bil več upravičen in da je nepomembno, kdo je zakrivil izplačevanje nadomestila še za čas po 1. 11. 2008. Tožnikove pritožbene navedbe, da ni kriv za napako, da se mu je nadomestilo še po 1. 11. 2008 izplačevalo in naj se zato za vračilo preveč izplačanih zneskov nadomestila bremeni odgovorno osebo ali se mu dolg odpiše, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne in upoštevne. Na drugačno odločitev sodišča prve stopnje pa tudi ne morejo vplivati gmotni položaj ter skrb za bolno ženo in sina.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.