Jedro

Pravni interes za začetek stečajnega postopka na predlog upnika je podan že z obstojem materialnopravnega razmerja (terjatve) med upnikom in dolžnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja in imenovalo upravitelja.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik in višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrže ali zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ni sporno dejstvo, da ima upnik zoper dolžnika terjatev (ki je izkazana z izvršilnim naslovom) v znesku cca. 3 mio EUR, s plačilom katere dolžnik zamuja več kot dva meseca. Prav tako ni sporno, da je dolžnik insolventen, saj nima zadosti premoženja za plačilo obveznosti. Zaenkrat edino dolžnikovo premoženje predstavlja solastni delež na nepremičnini, katerega vrednost po GURS-u znaša 1.836,92 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je večji del obrazložitve izpodbijanega sklepa namenilo utemeljitvi upnikovega pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja, glede na trenutno znan obseg stečajne mase. Temu ustrezno tudi pritožnik pritožbo gradi na stališču, da upnik nima pravnega interesa, da se nad njim začne stečaj, in še, da je svoje celotno premoženje razkril že v postopku izvršbe oziroma Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ nudi upniku zadosti možnosti (4. in 31. člen ZIZ), da ugotovi celoten obseg dolžnikovega premoženja – za dosego tega in posledično uspešno poplačilo v izvršbi ni treba začeti stečajnega postopka nad dolžnikom.

6. Višje sodišče odgovarja, da je pravni interes za začetek stečajnega postopka na predlog upnika podan že z obstojem materialnopravnega razmerja (terjatve) med upnikom in dolžnikom (3. točka 231. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP; prim. sklep VSL, Cst 301/2015 z dne 24. 6. 2015). Pritožbene navedbe v zvezi z iskanjem dolžnikovega premoženja in uspešnostjo morebitnih tožb za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7. V sodni praksi Višjega sodišča v Ljubljani je tudi povsem ustaljeno stališče, da možnost upnika, da se poplača iz dolžnikovega premoženja v izvršilnem postopku, ni ovira za vodenje stečajnega postopka. Upniku možnosti, da bi se poplačal v stečajnem postopku, ni mogoče odreči (npr. sklep VSL, Cst 302/2015 z dne 2. 6. 2015). Za odločitev to sicer ni bistveno, vendar višje sodišče ne more spregledati, da dolgoletni izvršilni postopek, v katerem je upnik skušal priti vsaj do delnega plačila, ni bil uspešen. Upnik je v predlogu za začetek stečajnega postopka celo navedel, da iz poročil izvršitelja izhaja, da se dolžnik na vsak način želi izogniti plačilu.

8. S tem se je višje sodišče opredelilo do vseh tistih pritožbenih navedb, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.