Jedro

Določba o takojšnjem zavrženju vloge, ki ji ni predloženo pooblastilo (ne da bi pooblaščenca sodišče pozivalo na predložitev pooblastila), se upošteva le v primeru, ko pooblaščenec, ki je odvetnik, brez pooblastila vloži tožbo ali pravno sredstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke, ki jo je vložila zoper zamudno sodbo prvostopenjskega sodišča opr. št. IV Pd 254/2012 z dne 24. 4. 2012, zavrglo, ker pooblaščenec tožene stranke tej pritožbi ni priložil pooblastila.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožnici pa naloži v plačilo stroške postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje, do plačila. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa kot edini razlog za zavrženje pritožbe navedlo, da tej pritožbi ni bilo priloženo pooblastilo odvetniške pisarne za zastopanje tožene stranke. To pooblastilo ni bilo vloženo v spis niti do izteka 15-dnevnega roka za pritožbo zoper zamudno sodbo, ki se je iztekel 10. 5. 2012. Pri svoji odločitvi se je sodišče prve stopnje sklicevalo na prvi odstavek, četrtek odstavek in peti odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku. Pri tej svoji odločitvi pa ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, s katero je bil razveljavljen drugi odstavek 108. člena ZPP. Tožena stranka v pritožbi povzema določene dele citirane ustavne odločbe in ugotavlja, da je Ustavno sodišče RS drugi odstavek 108. člena ZPP razveljavilo zato, ker je prekomerno posegel v pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije. Glede na navedeno tožena stranka navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati na dopolnitev vloge oziroma predložitev pooblastila, ne pa takoj zavreči njene pritožbe. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo omenjene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, iz katere jasno izhaja, da je velika teža posledic izpodbijane določbe očitno nesorazmerna (določbe člena 108/2 ZPP) in sicer predvsem v primerih pritožb oziroma glede pravic, za uveljavljanje katerih je določen prekluzivni rok. Ker sodišče prve stopnje tožene stranke ni pozvalo na dostavo pooblastila, je zmotno uporabilo materialno pravo in neutemeljeno zavrglo pritožbo tožene stranke. S tem so bile kršene tudi določbe Zakona o pravdnem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Z ozirom na to, da je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke zavrglo iz procesnih razlogov, materialnega prava niti ni moglo zmotno oziroma nepravilno uporabiti, kot to zatrjuje tožena stranka v pritožbi.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožena stranka pritožbo zoper zamudno sodbo, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo 23. 4. 2012 pod opr. št. IV Pd 254/2012, vložila po Odvetniški družbi A. brez priloženega pooblastila, pri čemer pooblastilo za zastopanje tožene stranke ni bilo vloženo v spis niti do izteka pritožbenega roka zoper zamudno sodbo. Tožena stranka je pooblastilo za zastopanje vložila v spis šele s pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča IV Pd 254/2012 z dne 16. 5. 2012, ki je predmet tega pritožbenega preizkusa.

Prvi odstavek 98. člena ZPP določa, da mora pooblaščenec predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju. Drugi odstavek 98. člena ZPP določa, da lahko sodišče dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasna oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. Po četrtem odstavku 98. člena ZPP pa v primeru, če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Posebej stroga pa je določba petega odstavka 98. člena ZPP, ki velja le za pooblaščence, ki so odvetniki in ki izrecno določa, da ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka 98. člena ZPP sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, temveč tožbo ali pravno sredstvo zavrže. S petim odstavkom 98. člena ZPP je torej zakonodajalec zaostril položaj pooblaščenca, ki je odvetnik. To določbo je potrebno z ozirom na njeno izrazito strogost razlagati utesnjujoče (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 103/2010 z dne 6. 12. 2011). To z drugimi besedami pomeni, da je določba o takojšnjem zavrženju vloge, ki ji ni priloženo pooblastilo (brez da bi pooblaščenca sodišče pozivalo na predložitev pooblastila) upoštevna le v primeru, ko pooblaščenec, ki je odvetnik, brez pooblastila vloži tožbo ali pravno sredstvo. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo o pritožbi tožene stranke, ki je pravno sredstvo in kateri ni bilo priloženega pooblastila, jo je utemeljeno zavrglo, upoštevaje člen 98/5 ZPP.

V zvezi s tem se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010. V tej odločbi je Ustavno sodišče RS namreč presojalo ustavnost drugega odstavka 108. člena ZPP, ki se je nanašal na takojšnje zavrženje vseh nerazumljivih oziroma nepopolnih vlog, ki jih je vložil odvetnik. Po ugotovitvi Ustavnega sodišča RS je bila citirana določba neustavna, ker je nesorazmerno posegla v ustavno pravico stranke do sodnega varstva, ki jo opredeljuje člen 23/1 Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS/I, št. 33/91 in nadalj.). Z razveljavitvijo drugega odstavka 108. člena ZPP pa ni prenehala veljati določba petega odstavka 98. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je to določbo uporabilo v tem individualnem delovnem sporu pri presoji dovoljenosti pritožbe tožene stranke.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.