Jedro

V skladu z določbo 1013. člena OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Razlog za strožjo obličnost je varstvo poroka pred nepremišljenostjo. Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana (višina obveznosti, njena zapadlost, obresti idr.), poroštvena izjava ne učinkuje. Obveznost je opredeljena, če razkriva vse elemente, pomembne za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze, pri tem pa je za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali posameznik. Ko gre za posameznike (osebe, ki niso gospodarski subjekti), je zgolj navedba krovne pogodbe, za katero se daje poroštvo, ki pa je tudi sama povsem neopredeljena, premalo. Obveznost mora biti vsebinsko identificirana - če ni, (posameznikova) poroštvena izjava ne učinkuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v I. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek: tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 1.826,41 EUR skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 642,39 EUR od 2. 12. 2015; od zneska 365,59 od 9. 12. 2015; od zneska 365,63 od 30. 12. 2015; od zneska 15,42 EUR od 16. 1. 2016; od zneska 279,38 od 8. 2. 2016 in od zneska 158,00 EUR od poteka osem dni od prejema sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 22115/2016 z 9. 3. 2016 ter v II. točki izreka tako, da mora tožeča stranka toženi stranki v 8 dneh plačati 1.015,74 pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožeči stranki v osmih dneh plačati 1.826,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov, natančneje razvidnih iz izreka sodbe, in 777,74 EUR pravdnih stroškov. Višji oziroma drugačen tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo.

2. Zoper takšno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje toženec, ki predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ali pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vztraja, da kot fizična oseba pri sklenitvi pogodbe ni sodeloval in je ni podpisal. Drugačni zaključki sodišča prve stopnje so materialnopravno zmotni in so v nasprotju z besedilom pogodbe, torej so protispisni, zaradi česar, meni, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz besedila pogodbe izhaja, da gre le za kupoprodajno in ne poroštveno pogodbo, saj so jo sklenili le štirje pogodbeniki, ki so navedeni v uvodu pogodbe in samo ti so jo podpisali. Zgolj zato, ker gre za pravne osebe, so pogodbo morali podpisati zakoniti zastopniki.

Ni ključno vprašanje, kot to napačno meni sodišče prve stopnje, ali se je toženec z enim podpisom pogodbe zavezal tudi kot porok, ampak ali je toženec kot fizična oseba pri tej pogodbi sploh sodeloval. Pritožnik vztraja, da ni, na kar kaže tudi to, da je pogodba napisana le v štirih izvodih.

Besedilo 7. točke kupoprodajne pogodbe je bilo namerno zavajajoče in skrito med ostalo besedilo pogodbe, je neustrezno oblikovano in ne zadostuje kriterijem veljavne poroštvene izjave, ki jih zahteva zakon. Pogodbeno določilo ni jasno, zaveza je bila dana v svojstvu abstraktnega zakonitega zastopnika kupca, besedilo sploh ne govori o tem, da bi se nekdo nekomu zavezal, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost nekoga drugega. Besedilo "jamstvo za vse bodoče obveznosti" je popolnoma nedefinirano in prazno. Takšno besedilo je mogoče šteti kvečjemu kot častno izjavo zakonitega zastopnika, da bo pravna oseba spoštovala svoje pogodbene obveznosti do prodajalca.

Sodišče bi moralo v smislu 83. člena Obligacijskega zakonika (OZ) upoštevati, da je pogodbo brez predhodnega usklajevanja v celoti pripravila sama tožeča stranka in da gre za vzorčno pogodbo. Besedilo je takšno, da dopušča več različnih interpretacij.

Poleg vsega je lahko poroštvena obveznost nastala le, če je bila dovolj jasno in določno definirana, kar je še bolj pomembno, ker gre za bodočo obveznost. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V izpodbijani sodbi ni očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče vsebino pogodbe povsem pravilno povzelo v sodbo. Podana tudi ni kakšna od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Utemeljeno pa pritožnik izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj je preozko razumelo določbe OZ o obvezni pisnosti poroštvene izjave.

6. Med pravdnima strankama je sporno naslednje pogodbeno besedilo: "Zgoraj navedeni in spodaj podpisani zakoniti zastopnik kupca, s podpisom te pogodbe prevzema solidarno jamstvo za vse bodoče obveznosti, to je za vsakokratno glavnico, obresti in vsakršne morebitne stroške prodajalca, ki bodo izhajale iz poslovnega sodelovanja po tej pogodbi." Takšno izjavo sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno opredeli kot toženčevo poroštveno izjavo.

7. Vprašanje pa je, ali je porokova obveznost v sporni pogodbi dovolj jasno določena. Poroštvena izjava se nanaša na vse bodoče obveznosti, to je vsakokratno glavnico in stroške iz poslovnega sodelovanja po tej (to je: prodajni) pogodbi. Obveznost kupca po prodajni pogodbi (za katero jamči porok) pa je po neizpodbojnih (1. odstavek 458. člena ZPP) ugotovitvah sodišča prve stopnje opredeljena takole: ta gospodarska družba bo dobavljeno blago1 plačevala z virmanskimi nalogi v roku 60 dni. V pogodbi torej ni nobenega dogovora o cenah in količinah ter drugih modalitetah obveznosti. Toženec v pritožbi utemeljeno izpostavlja določbo 1013. člena OZ. V skladu z navedeno določbo poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Razlog za strožjo obličnost je varstvo poroka pred nepremišljenostjo. Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena.2 Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava ne učinkuje.3 Obveznost je opredeljena, če razkriva vse elemente, pomembne za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze, pri tem pa je za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali posameznik4. Pri tožencu gre za poroštveno zavezo posameznika. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da poroka zavezuje le pisna poroštvena izjava, v kateri je obveznost glavnega dolžnika, na katero se poroštvo nanaša, vsebinsko identificirana (višina obveznosti, njena zapadlost, obresti idr.), je zmotno uporabilo materialno pravo. Označba pogodbe, za katero se daje poroštvo, ne pove ničesar o bistvenih elementih obveznosti, za katero daje porok svoje osebno jamstvo. Brez tega pa porok ne more ugotoviti teže bremena, ki naj bi ga prevzel s poroštveno pogodbo. Ko gre za posameznike (osebe, ki niso gospodarski subjekti), je zgolj navedba krovne pogodbe, za katero se daje poroštvo, ki pa je tudi sama povsem neopredeljena, premalo. Obveznost mora biti vsebinsko identificirana - če ni, (posameznikova) poroštvena izjava ne učinkuje.

8. Po presoji pritožbenega sodišča torej določbe prodajnih pogodb št. 15/0086 in 13/0176 ne izpolnjujejo pogoja pisnosti, ki ga določa zakon. Ker pogoju obličnosti iz 1013. člena OZ po pojasnjenem ni zadoščeno, toženec ni veljavno sprejel poroštvene zaveze za obveznosti glavne dolžnice po navedenih prodajnih pogodbah.

9. Pritožba je torej utemeljena, zato ji je višje sodišče v skladu s peto alinejo 358. člena ZPP ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Na ostale pritožbene navedbe ne odgovarja, ker glede na obrazloženo niso odločilnega pomena.

10. Ker po spremembi sodbe tožeča stranka v postopku ni uspela, mora na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP tožencu povrniti 1.015,74 EUR pravdnih stroškov, katerih natančnejša odmera je razvidna na list. št. 50 v spisu. Gre za stroške odvetniškega zastopanja (za sestavo odgovora na tožbo, pripravljalne vloge in obravnavane pritožbe ter za zastopanje na naroku, vse povišano za 2 % materialnih stroškov ter 22 % ddv), poleg tega pa še za strošek sodne takse za pritožbo ter stroške prihoda na narok.

1 ...ki ga bo na podlagi pisnega naročila dobavljala po dogovorjeni ceni tožeča stranka... 2 V pisni obliki mora biti podana izjava, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, in identifikacija obveznosti glavnega dolžnika - glej: Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 1035. 3 VS RS sklep 232/2005 z 18. 1. 2007, VS RS sodba II Ips 969/2007 s 16. 12. 2010. 4 VS RS sodba II Ips 879/2009 s 14. 7. 2011, VS RS sodba II Ips 305/2013 z 9. 7. 2015.