Jedro

Stališče, da bi morala biti tožniku odmerjena taksa po tistih predpisih o odmeri sodne takse, ki so zanj bolj ugodni, nima pravne podlage in je napačno.

Odmera sodne takse ne more temeljiti na zakonu, ki je bil v veljavi ob vložitvi tožbe, saj so se te določbe nanašale na odmero taksne obveznosti v tem postopku le do pravnomočnega zaključka zadeve, torej do izdaje sodbe pritožbenega sodišča. Za odmero taksne obveznosti za postopek za revizijo pa je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki so bile v veljavi ob vložitvi revizije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo tožnikov ugovor zoper izdani plačilni nalog prvostopenjskega sodišča P 29/2007 z dne 16. 10. 2015, s katerim je bilo tožniku naloženo plačilo sodne takse za postopek o reviziji.

2. Tožnik v pritožbi proti temu sklepu navaja, da je taksa nepravilno odmerjena, saj bi morala biti 1.845,00 EUR oziroma večkratnik glede na vrednost predmeta 426.419,02 EUR. Poleg tega bi moralo sodišče sodno takso odmeriti po predpisu, ki je bil v veljavi v času vložitve tožbe na podlagi 39. člena ZST-1. Sodna taksa bi morala biti obračunana po predpisih, ki so za tožnika bolj ugodni. Ne glede na vse je napačno izračunana sodna taksa tudi zato, ker bi moralo upoštevati dvakratnik 110,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnikovo stališče, da bi morala biti tožniku odmerjena taksa po tistih predpisih o odmeri sodne takse, ki so zanj bolj ugodni, nima pravne podlage in je napačno, kar je bilo tožniku doslej že večkrat pojasnjeno v prejšnjih odločitvah tako prvostopenjskega kot pritožbenega sodišča. V izpodbijanem sklepu je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog, s katerim mu je naložilo plačilo prvega od 15 obrokov sodne takse za postopek o reviziji v višini 501,00 EUR. V obrazložitvi sklepa je v celoti in pravilno pojasnjeno, zakaj in na kakšni podlagi temelji izračun sodne takse. Pri odmeri sodne takse je sodišče pravilno uporabilo določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki so bile v veljavi od 11. 10. 2014 do 20. 3. 2015. Odmera sodne takse ne more temeljiti na zakonu, ki je bil v veljavi ob vložitvi tožbe, saj so se te določbe nanašale na odmero taksne obveznosti v tem postopku le do pravnomočnega zaključka zadeve, torej do izdaje sodbe pritožbenega sodišča. Za odmero taksne obveznosti za postopek za revizijo pa je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki so bile v veljavi ob vložitvi revizije. Tudi višina sodne takse za postopek o reviziji je pravilna glede na vrednost spornega premeta, ki ne znaša 426.419,02 EUR, kot navaja pritožba, pač pa 610.800,38 EUR. Zvišanje sodne takse zaradi višje vrednosti kot 500.000,00 EUR pa je ZST-1 v 16. členu določal za vsak začeti znesek nadaljnjih 50.000,00 EUR za 110,00 EUR, kar znese 3 x po 110,00 EUR, torej 330,00 EUR. Sodna taksa za postopek revizije po tarifni številki 1132 taksne tarife, veljavne v času vložitve revizije, je v plačilnem nalogu pravilno odmerjena. Ker niso podani ugovorni razlogi iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

5. Tožnik izpodbija sklep v celoti, pri tem pa zoper odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev ne navaja posebej razlogov. Pritožbeno sodišče je to odločitev preverilo v okviru pritožbenih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker ni ugotovilo teh kršitev, se tudi v tem delu pritožba zavrne in sklep potrdi (2. točka 365. člena ZPP).