Jedro

Obnova pravnomočno končane odločbe s sklepom je mogoča le v dveh primerih (2. in 4. točka prvega odstavka 394. člena ZPP), tožnica pa verjetnostnega izgleda za uspeh, ki je pogojen s tema dvema obnovitvenima razlogoma, ni izkazala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo A.A. (tožnice v tem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji proti odločbi Republike Slovenije, ki jo zastopa Upravno sodišče RS v Ljubljani, številka Bpp 113/2010-3 z dne 22. 7. 2010. Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 15. 7. 2010 vložila prošnjo za dodelitev bpp v postopku pred sodiščem na prvi stopnji proti odločbi Republike Slovenije, ki jo zastopa Upravno sodišče RS v Ljubljani, številka Bpp 113/2010-3 z dne 22. 7. 2010, v zadevi bpp. Navaja prvi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 23/2008, čistopis, dalje ZBPP), po katerem je bpp upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Razlaga, da se v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, ki jih zakon primeroma našteva, in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjetni izgled za uspeh in jo je razumno začeti. Navaja tretji odstavek 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost bpp z zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ob dodelitvi bpp mora biti izpolnjen ne le finančni pogoj, temveč tudi objektivni, t.i. postopkovni pogoj iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. V tem primeru prosilka prosi za dodelitev bpp proti odločbi Organa za BPP Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, številka Bpp 113/2010-3 z dne 22. 7. 2010, v zadevi brezplačne pravne pomoči. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena prosilkina prošnja za odobritev bpp kot neutemeljena, ker je zadeva, v zvezi s katero je prosilka prosila za dodelitev bpp, očitno nerazumna in nima verjetnega izgleda za uspeh.

Tožena stranka že uvodoma ugotavlja, da je bila z navedeno odločbo zavrnjena prosilkina prošnja za dodelitev bpp v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z obnovo postopka v pravdni zadevi zaradi motenja posesti. Pristojni organ za BPP mora upoštevati ugotovitve, ki so navedene v obrazložitvi obravnavane bpp odločbe. Ugotovljeno je bilo, da glede na vse razpoložljive podatke ni bilo realno pričakovati, da bi prosilka s predlogom za obnovo postopka uspela, saj ni izkazala razlogov za obnovo postopka, tako da je bila zadeva očitno nerazumna in ni imela verjetnega izgleda za uspeh.

Tožeča stranka v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni zadovoljna z ravnanjem sodnic in odvetnikov Okrožnega sodišča, da ji niso dodelili odvetnika za pritožbo na sklep P 36/2010 z dne 6. 1. 2010. Zato vlaga tožbo proti odločbi, številka Bpp 122/2010, za dodelitev odvetnika zaradi ponovnega sojenja zaradi krive izpovedbe prič in kršenja zakonskih pravic zaradi sklepa, številka P 36/09 z dne 6. 1. 2010. V nadaljevanju na težko razumljiv način opisuje svoja doživljanja v zvezi s sodnico in z odvetniki, nadaljuje, da se po sinovi smrti ne počuti več dobro ter v nadaljevanju prosi ponovno za sojenje in dodelitev odvetnika. Opisuje dejansko stanje oziroma predvidevanja, da je sodnica verjela B.B., da je on zamenjal ključavnico, da hoče zgolj resnico, da zahteva ponovno sojenje proti C.C., da je motil njeno posest na naslovu ..., da je zamenjal ključavnico, in da ji je 26. 2. 2009 preprečil vstop v hišo. Zavrača neverodostojno pričo B.B. Opozarja na zagovornika D.D. iz E., ki ni bil na njeni strani, temveč jo je sam napadel, da je tožba zamujena, čeprav jo je imel pred seboj. Ni ji jasno, kako sta zagovornik in sodnica verjela B.B., da je tožba zamujena in od kot sta tudi našla datum 23. 3. 2009. V nadaljevanju še podrobno navaja dogodke glede zamenjave ključavnic, nedostojnega vedenja s strani B.B. do nje, motenja posesti ter vsa nadaljnja dopisovanja med odvetnikom F. in toženo stranko C.C. Prosi za taksno oprostitev, ker ima komaj 412 EUR mesečnih prihodkov in se že vnaprej zahvaljuje za ugodno in hitro rešitev.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju, dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 62/2010 – čistopis, dalje ZUS-1) v zvezi s tožbenimi ugovori pa še navaja: Neutemeljeni so vsi tožbeni ugovori, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi, glede na to, da se ne nanašajo na razloge za obnovo postopka v postopku izdaje pravnomočnega sklepa zaradi motenja posesti, kot jih določa Zakon o pravdnem postopku v določbah 394. člena v zvezi z 430. členom. 430. člen ZPP namreč določa, da je obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti dovoljena samo iz razlogov, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena tega zakona in sicer v 30. dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. Glede na določbo 394. člena ZPP, je obnova postopka v zadevah, ki so pravnomočno zaključene s sklepom, mogoča samo, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (2. točka prvega odstavka 394. člena), ali če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom, ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen, če je bila pravda oziroma, če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena (4. točka prvega odstavka 394. člena ZPP). To pomeni, da je obnova pravnomočno končane odločbe s sklepom mogoča le v teh dveh zgoraj navedenih primerih, in ker tožnica verjetnostnega izgleda za uspeh, ki je pogojen s tema dvema obnovitvenima razlogoma ni izkazala, je odločitev tožene stranke o zavrnitvi bpp proti odločbi Upravnega sodišča RS pravilna.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.