U-I-371/06

14. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe A.-A., d. o. o., Ž. Ž., ki jo zastopa Odvetniška pisarna B. & B., o. p., d. n. o., Z., na seji dne 14. septembra 2006

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka tarifne številke 2 Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78, 10/79 – popr., 36/83, 46/86, 34/88, 1/90 – ur. p. b. in Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/2000, 93/01, 121/03 in 20/04 – ur. p. b.) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cpg 81/2005 z dne 23. 5. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. In 21/2004 z dne 18. 2. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku je prvostopenjsko sodišče naložilo pritožnici (tedaj dolžnici) plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 190.000 SIT in za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi v višini 190.000 SIT. Višje sodišče je prvostopenjski sklep spremenilo tako, da je sodno takso za ugovor zmanjšalo za polovico na podlagi 32.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo.

Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Trdi, da zakonodajalec ni imel utemeljenega razloga za različno odmerjanje sodne takse za sklep o zavrženju tožbe, za katerega se plača sodna taksa v višini 1900 SIT, za sklep o zavrženju pritožbe, za katerega sploh ni treba plačati sodne takse, in sklep o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi, za katerega se plača sodna taksa glede na vrednost spornega predmeta. Meni, da sodišče z zavrženjem prepoznega ugovora nima nič več dela kot z zavrženjem pritožbe ali tožbe. Po mnenju pritožnice je določitev plačila takse za sklep o zavrženju ugovora pomotoma izpadla iz ZST, zato sodišča odmerijo sodno takso za sklep o zavrženju ugovora enako kot za vsak drug sklep o ugovoru. S tem pa naj bi bili vložniki kasneje zavrženih ugovorov v slabšem položaju kot vložniki kasneje zavrženih tožb in pritožb. Zato pritožnica predlaga oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka tarifne številke 2 ZST.

B.

3.Tarifna številka 2 ZST v tretjem odstavku določa, da se za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi plača polovica takse iz prvega odstavka te tarifne številke.[1] V četrtem odstavku ista tarifna številka določa sklepe sodišča, za katere se plača taksa v višini 100 točk. Med temi sklepi ni naveden sklep, s katerim se ugovor zoper sklep o izvršbi zavrže.

4.Očitek pobudnice, da izpodbijana ureditev krši načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ni utemeljen. Določba drugega odstavka 14. člena Ustave zagotavlja splošno enakost pred zakonom in zakonodajalca zavezuje, da enake primere obravnava enako in različne različno. Pri odmerjanju sodnih taks ni mogoče izolirano primerjati med seboj le posameznih procesnih opravil, saj je pri različnih pravnih opravilih in v različnih pravnih postopkih način odmerjanja sodnih taks različen. Pri nekaterih vlogah se taksa plača za njihovo vložitev in posebej še za odločitev o njih (tožba, ugovor), pri pritožbi pa se plača sodna taksa le za njeno vložitev, za odločitev o njej pa se, ne glede na to, za kakšno odločitev gre, sodna taksa ne plača. Tudi višina sodne takse, ki se plača ob vložitvi pravnega sredstva in ob odločitvi o njem, je različna in ni nujno sorazmerna količini dela sodišča v zvezi s posamičnim pravnim opravilom. Namen sodne takse je delno kritje stroškov, ki nastanejo z delom sodišča,[2] in so odvisni od zahtevnosti sodnega obravnavanja določene zadeve kot celote. Na podlagi navedenega se izkaže, da ni mogoče neposredno primerjati ureditve sodne takse za odločitev o pritožbi, sodne takse za sklep, s katerim je zavržena tožba, ter sodne takse za sklep o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi. Ker gre torej za različne pravne situacije, jih je zakonodajalec lahko različno uredil.

5.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

B.

II.

6.Pritožnica ustavno pritožbo utemeljuje z istimi razlogi kot pobudo. Glede na to, da je bila pobuda pritožnice zavrnjena kot očitno neutemeljena, ustavne pritožbe že zato ni mogoče utemeljiti z istimi razlogi. Sicer pa te navedbe po vsebini pomenijo le ugovor zmotne uporabe prava. V pravilnost uporabe materialnega in procesnega prava se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj

Opombi:

[1]Prvi odstavek tarifne številke 2 ZST: "Za sodbo prve stopnje se plača po vrednosti spornega predmeta taksa iz prvega odstavka tarifne številke 1". V prvem odstavku tarifne številke 1 ZST pa je urejena lestvica, v kateri je določeno, kolikšna sodna taksa se plača glede na vrednost zahtevka.

[2]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-112/98 z dne 17. 6. 1998 (Uradni list RS, št. 35/98 in št. 50/98 ter OdlUS VII, 133).