Jedro

Če pritožnik v upravnem sporu ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, se njegova pritožba zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega in četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo, ki jo je ta vložil zoper sklep istega sodišča I U 613/2011-20 z dne 12. 6. 2012. 2. Pritožba ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. Tožnik je pritožbo vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. V postopku s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje I U 613/2011-20 z dne 12. 6. 2012 (o kateri je sodišče prve stopnje odločalo z izpodbijanim sklepom) je sicer navajal, da je po izobrazbi diplomirani upravni organizator in da je po študijskem programu opravil tudi nekaj izpitov v zvezi s pravom, zaradi česar meni, da se mu lahko prizna, da ima opravljen pravniški državni izpit. 5. Za osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom se lahko šteje le oseba, ki je v skladu s pogoji, določenimi v zakonu (sedaj Zakon o pravniškem državnem izpitu – ZPDI), pridobila ustrezno potrdilo o tem izpitu. Ker tožnik takšnega potrdila ni predložil in tako ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

6. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

7. Na podlagi 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

8. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP (ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.