Jedro

Ustanova, kot je definirana v slovenskem pravu, res predstavlja pravno osebo zasebnega prava, ki subjektivnega kriterija za sojenje v gospodarskih sporih ne izpolnjuje. Pri tožeči stranki pa gre dejansko za pravno organizacijsko obliko, ki je po slovenskih predpisih urejena kot javni zavod.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je zaradi ugovora dolžnika (sedaj tožene stranke), razveljavilo sklep o izvršbi VL 71130/2015 z dne 11. 6. 2015 v delu, v katerem je dovoljena izvršba in sklenilo, da bo sodišče o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je ob vpogledu v sodni register Republike Hrvaške ugotovilo, da je tožeča stranka v register vpisana kot ustanova. Ker meni, da je Okrajno sodišče v Ljubljani nepravilno ocenilo, da gre v predmetni zadevi za gospodarski spor, je sprožilo spor o pristojnosti, saj tožeča stranka kot ustanova ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, pristojnost pa prav tako ni podana po določbah 483. in 484. člena ZPP(1). Glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR in glede na sedež tožene stranke je po oceni sodišča prve stopnje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

4. Ocena Okrožnega sodišča v Ljubljani, da v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor, ni pravilna. ZPP gospodarski spor opredeljuje izključno na podlagi personalnega kriterija (glej Ude L., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 737). V 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP določa, da gre za gospodarski spor v vseh sporih, v katerih sta obe stranki gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. 5. Ustanova, kot je definirana v slovenskem pravu, res predstavlja pravno osebo zasebnega prava, ki subjektivnega kriterija za sojenje v gospodarskih sporih ne izpolnjuje. Vendar višje sodišče ugotavlja, da gre pri tožeči stranki, ki je po hrvaškem pravu registrirana kot javna ustanova, dejansko za pravno organizacijsko obliko, ki je po slovenskih predpisih urejena kot javni zavod. Javna ustanova po hrvaškem Zakonu o ustanovama (NN 76/93, 29/97, 47/99, 35/08 – hrvaški ZU) je, tako kot javni zavod po slovenskem Zakonu o zavodih (Ur. l. RS, št. 17/1991 s spremembami in dopolnitvami – ZZ), organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička(2).

6. Javno ustanovo po hrvaškem ZU prav tako kot javni zavod po ZZ za opravljanje javnih služb ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe,(3) tudi način ustanovitve, določanje dejavnosti in organi javnega zavoda po slovenskem pravu so primerljivi z javnimi ustanovami po hrvaškem pravu. Glede na drugačen pristop h klasifikaciji organizacij, ustanovljenih za naštete dejavnosti, pa zavodi po hrvaškem pravu, kot tudi šole, centri, oddelki ipd., predstavljajo le podružnice ustanov.(4)

7. Po drugi strani je namen ustanove po slovenskem pravu splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen, gre pa za na določen namen vezano premoženje(5), za katerega je krog oseb, ki pridejo v poštev kot koristniki, lahko tudi omejen.(6) Ustanova z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem, darili, drugimi naklonitvami, prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine ustvarja prihodke, ki se uporabljajo za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove, medtem ko se javni zavod po slovenskem in javna ustanova po hrvaškem pravu ne ustanavljata za pridobivanje dobička. V postopku ustanavljanja, delovanja in prenehanja slovenskih ustanov ima pristojnosti, določene z zakonom, ministrstvo, v katerega delovno področje sodi namen, ki da soglasje k aktu o ustanovitvi, po prejemu soglasja pa se ustanova vpiše v evidenco ustanov. Javna ustanova po hrvaškem pravu, tako kot javni zavod po slovenskem, pa pridobita pravno sposobnost z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register.(7)

8. Glede na ugotovljeno zato tožeča stranka izpolnjuje subjektivni kriterij za sojenje po določbah 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP o gospodarskih sporih.

9. Upoštevaje sedež tožene stranke je tako višje sodišče glede na določbo prvega odstavka 47. in 48. člena ZPP in na podlagi prvega odstavka 24. člena ter prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločitev o predmetni zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Op. št. (1): Sklicuje se tudi na VSL sklep I R 33/2012 z dne 18. 4. 2012, v katerem je višje sodišče odločalo v sporu o pristojnosti, v katerem je bila tožena stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki ustanove po slovenskem pravu.

Op. št. (2): Prim. drugi odstavek 1. člena ZZ in drugi odstavek 1. člena hrvaškega ZU.

Op. št. (3): Prim. tretji odstavek 3. člena ZZ in 7. člen hrvaškega ZU.

Op. št. (4): Prim. prvi odstavek 9. člena hrvaškega ZU.

Op. št. (5): Prim. 9. člen slovenskega ZU (Uradni list RS, št. 60/1995, 53/2005).

Op. št. (6): Prim. četrti odstavek 2. člena slovenskega ZU.

Op. št. (7): Prim. drugi odstavek 2. člena hrvaškega ZU in 12. člen ZZ.