Jedro

Če organ, pristojen za prijavo stalnega prebivališča, podvomi v resničnost podatkov o stalnem prebivališču, uvede postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča in odloči o stalnem prebivališču po opravljenem posebnem ugotovitvenem postopku, ki ga začne po uradni dolžnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.6.2005, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Sežana z dne 7.3.2003. S to odločbo je bila tožniku zavrnjena prijava spremembe naslova stanovanja. Svojo odločitev je oprl na 3. točko 3. člena in 7. ter 8. člen Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb, Uradni list RS, št. 9/01).

Prvostopno sodišče je odločitvi tožene stranke pritrdilo in se v obrazložitvi izpodbijane sodbe v celoti sklicevalo na razloge iz izpodbijane odločbe tožene stranke (2. odstavek 67. člena ZUS). Pojasnilo je vsebino 7. in 8. člena ZPPreb. Kot pravilno je ocenilo ravnanje prvostopnega upravnega organa, ki je podvomil v resničnost podatkov, navedenih v tožnikovi prijavi spremembe prebivališča, in je uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, za kar si je pridobil tudi ustrezne dokaze (Poročilo Policijske postaje S., zaslišanje več prič, med drugim tudi tistih, ki jih je predlagal tožnik). Tožnikovega zaslišanja pa upravni organ ni mogel opraviti, saj se je na prvo vabilo tožnik opravičil, drugega vabila pa ni prevzel, vendar mu je bilo vročeno v skladu s 3. in 4. odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04). Glede na to tudi ni bila kršena tožnikova pravica do udeležbe v postopku (146. člen ZUP).

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da Vrhovno sodišče RS kot pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi (sam nepravilno navaja "odpravi") in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Meni, da je bil ZUP kršen, ker v postopku pred upravnim organom prve stopnje ni sodeloval. Sklicuje se na to, da bi moral biti iz odločanja v tej zadevi izločen višji sodnik svetnik A.A., saj ga je izločeval v drugi zadevi, to je v zadevi U 148/2005. Ta sodnik je povezan z njegovimi sorodniki, ki se tudi potegujejo za dedovanje njegove rojstne domačije. Meni, da je v tem primeru napravljen napačen sklep o dejanskem stanju in napačno uporabljen ZPPreb, saj je njegov namen živeti na novem naslovu, to je na naslovu rojstne domačije, kjer tudi zakonito opravlja dejavnost. Vztraja pri tem, da je pravi naslov njegovega prebivališča naveden v njegovi osebni izkaznici, ki velja do 19.8.2008. Na ta naslov so mu bila poslana tudi druga sodna pisanja. Izpodbijana odločba tožene stranke je izdana v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo prvostopnega sodišča, opr. št. U 409/2003-21 z dne 25.3.2005, odločeno pa je enako. Spet mu ni bila dna možnost udeležbe v postopku. Dejansko stanje ni pravilno in popolno ugotovljeno, saj sloni le na ugotovitvah Policijske postaje S. Kot nasprotni dokaz prilaga seznam škode na domačiji, ki jo je prijavil policiji, kar pomeni, da na domačiji prebiva. Dohodek iz kmetijstva mu je nujno potreben za preživljanje sebe in svoje družine, saj je od leta 1992 brezposeln. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je v 1. odstavku 107. člena določil, da vrhovno sodišče o vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1. V 2. odstavku 107. člena pa je določil kriterije za razvrščanje pred uveljavitvijo ZUS-1 vloženih pritožb na pritožbe oziroma revizije. Ker obravnavana vloga, ki je bila vložena kot pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, jo vrhovno sodišče obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo. Prvostopna sodba pa je po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007. V 85. členu ZUS-1 je določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek); da pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V 91. členu ZUS-1 je določeno, da o reviziji vrhovno sodišče odloča brez obravnave.

Glede na navedene določbe ZUS-1 vrhovno sodišče ne preizkuša izpodbijane sodbe z vidika pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi z vidika kršitve pravil upravnega postopka vrhovno sodišče revizije ne preizkuša, ker za razliko od pritožbe, v zvezi s katero je v 2. točki 1. odstavka 75. člena ZUS-1 izrecno določeno, da je s pritožbo dopustno sodbo izpodbijati tudi zaradi zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta, v 85. členu ZUS-1, ki ureja revizijske razloge, to ni določeno. Vrhovno sodišče torej zatrjevanih kršitev upravnega postopka (nesodelovanje tožnika v upravnem postopku) ne presoja.

Kot kršitev določb ZUS oziroma Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS niso urejena (1. odstavek 16. člena ZUS oziroma 1. odstavek 22. člena ZUS-1), revident navaja, da bi moral biti višji sodnik svetnik A.A. izločen iz odločanja v tej zadevi. Vrhovno sodišče v sodnih spisih tega upravnega spora ni zasledilo revidentovega predloga za izločitev navedenega sodnika, čeprav je vedel, da bo imenovani sodnik član senata, ki bo v zadevi odločal. V skladu z 2. odstavkom 70. člena ZPP pa bi moral revident izločitev predlagati najpozneje do izdaje izpodbijane sodbe. Glede na to ni utemeljen revizijski ugovor, da je bila storjena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, ker navedeni sodnik ni bil izločen, kakršna je opredeljena v 2. točki 2. odstavka 339. člen ZPP, ki bi se, če bi bil podana, po 1. točki 1. odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi s 3. odstavkom 75. člena ZUS-1 štela za bistveno kršitev postopka. Tudi v reviziji tožnik ne navede okoliščin, ki bi kazale na to, da bi se moral imenovani sodnik izločiti.

Vrhovno sodišče meni, da so bile v obravnavanem primeru pravilno uporabljene določbe ZPPreb, kar je sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti, saj revident v reviziji ni navedel, katere določbe navedenega zakona naj bi bile kršene in v čem naj bi bila taka kršitev.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Vrhovno sodišče je pri odločanju uporabilo ZUS-1 na podlagi 1. in 2. odstavka 107. člena ZUS-1. O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks bo odločalo prvostopno sodišče.