Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cpg 1185/2015

ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CPG.1185.2015 Gospodarski oddelek

odjem toplote iz distribucijskega omrežja splošni pogoji za dobavo priključna moč delilnik stroškov skupno odjemno mesto
Višje sodišče v Ljubljani
27. oktober 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Upoštevaje splošne pogoje je tožena stranka, skupaj z ostalimi odjemalci na skupnem odjemnem mestu, tista, ki vpliva na deleže, po katerih se deli strošek skupnega odjemnega mesta.

Splošni pogoji veljajo za vse odjemalce toplote in hladu preko distribucijskega omrežja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 182666/2013 z dne 20. 11. 2013 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku.

2. Zoper sodbo se iz pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje s stroškovno posledico.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno, izpodbijano sodbo pa v celoti obdrži v veljavi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. Tožeča stranka v tej zadevi od tožene stranke zahteva plačilo preostanka zneskov za delno plačane račune, izdane za porabo toplote od januarja do oktobra leta 2013 v poslovnem prostoru tožene stranke na L. Tožena stranka preostanka noče plačati, ker meni, da plačuje previsok delež. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo na podlagi Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje MOL (Uradni list RS, št. 47/2012, 92/2012, v nadaljevanju: Splošni pogoji) ter na podlagi Tarifnega sistema za prodajo toplote iz vročevodnega omrežja tožeče stranke (Tarifa).

8. Po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje je naslednje: Tožeča stranka dobavlja toploto na skupno odjemno mesto št. ... z več odjemalci, med katerimi je tudi tožena stranka. Pred toženo stranko je bila najemnica prostorov M. d. o. o., ki je imela s tožečo stranko sklenjeno pogodbo, tožena stranka pa pogodbe, ki ji je bila poslana v podpis leta 1998, ni sklenila. Tožeča stranka toplotno energijo obračunava po priključni moči, pred in v spornem obdobju pa je bil po delilniku z dne 23. 7. 2008 toženi stranki obračunan 10,22500554 % delež porabe v objektu.

9. Tožena stranka s pritožbenimi trditvami v smeri, da je sporno, koliko dejanske toplote je tožeča stranka toženi stranki konkretno dobavila, ne more uspeti. Tožeča stranka namreč toženi stranki ne obračunava toplote po porabi, temveč na podlagi priključne moči, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje. Koliko toplote je tožena stranka dejansko prejela, je zato v tej zadevi pravno nepomembno. Iz istega razloga so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da navedeni delež nima podlage v deležu prostorov tožene stranke glede na celotni objekt in je tožena stranka mislila, da je delež določen po kvadraturi.

10. S pritožbenimi trditvami v zvezi z ugotovitvijo deleža tožene stranke, ki po delilniku odpade na toženo stranko, tožena stranka napada dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da ta znaša 10,22 % porabe v objektu, kar v trem pritožbenem postopku ni dovoljeno. Tožena stranka novega delilnika, ki bi bil sprejet skladno z določili Splošnih pogojev, ni predložila, višje sodišče pa pri tem še poudarja, da tožena stranka deležu priključne moči, ki odpade nanjo, nikoli ni izrecno ali konkretizirano oporekala. V postopku se je namreč stalno sklicevala na dejansko porabo toplote in dejstvo, da njen poslovni prostor predstavlja 3 % delež v kvadraturi celotnega objekta in tako k pravdi ni prispevala ničesar vsebinskega, temveč se je omejevala le na kritiko trditev in dokazov tožnice.

11. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje nesporno dejstvo, da tožena stranka od tožeče stranke prejema toploto, zaključilo, da sta pravdni stranki v pogodbenem razmerju(1). Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da tožeča stranka posameznim odjemalcem na tem odjemnem mestu obračunava stroške odjema toplote v skladu z odstotkom, določenem v zadnjem delilniku z dne 23. 7. 2008, ki se je vseskozi uporabljal (pri tem pa ne gre spregledati, da se vtoževani računi nanašajo na obdobje od januarja do oktobra leta 2013). Ker je torej med dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje tudi dejstvo, da je tožeča stranka vtoževane račune obračunavala po veljavnem delilniku, so pritožbeni očitki o enostranskem spreminjanju delilnikov s strani tožeče stranke neutemeljeni. Upoštevaje Splošne pogoje je tožena stranka, skupaj z ostalimi odjemalci na skupnem odjemnem mestu, tista, ki vpliva na deleže, po katerih se deli strošek skupnega odjemnega mesta. Skladno s prvim odstavkom 43. člena so odjemalci na skupnem odjemnem mestu namreč še pred sklenitvijo pogodbe o dobavi in odjemu toplote dolžni distributerju toplote posredovati razdelilnik stroškov dobavljene toplote, s katerim si v odstotkih razdelijo celotno obveznost plačila stroškov oskrbe s toploto in drugih storitev na skupnem merilnem mestu, po tretjem odstavku pa se razdelilnik lahko spremeni le na način, kot je določen za prvo sprejetje in se upošteva s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko distributer toplote prejme razdelilnik stroškov v svoje vložišče. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da tožeča stranka ni izkazala pravice, da toženi stranki zaračunava toploto na način, kot ga ugotavlja izpodbijana sodba, pa tudi, da tožeča stranka in stanovalci pri tem nimajo nobenega vpliva(2).

12. Ker je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o dobavi in odjemu toplote, pa so neutemeljene tudi nadaljnje pritožbene trditve, da tožena stranka meril in pogojev tožeče stranke ni sprejela. Splošni pogoji namreč veljajo za vse odjemalce toplote in hladu preko distribucijskega omrežja.

13. Pritožba torej ni utemeljena in ker tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je višje sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ker za odgovor na pritožbo ni taksne obveznosti, pa stroški, ki jih je priglasila tožeča stranka, niso nastali.

Op. št. (1): Šesti odstavek 34. člena Splošnih pogojev namreč določa, da se, če pogodba o dobavi in odjemu toplote ni sklenjena v pisni obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je odjemalec postal lastnik stavbe ali dela stavbe in se domneva, da je bila pogodba sklenjena.

Op. št. (2): Drugi odstavek 45. člena Splošnih pogojev določa: kolikor mesečni razdelilniki dobavljene toplote za obračun toplote niso izdelani in posredovani v roku in na način, kot to določajo pogodbena določila, ima distributer toplote pravico obračunati stroške toplote po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov toplote, ki ga ima na voljo. Reklamacij iz naslova ne sporočenih, napačno sporočenih ali nepravočasno sporočenih razdelilnikov stroškov, distributer toplote ni dolžan upoštevati.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia