Jedro

Po oceni Vrhovnega sodišča predlagatelj ni izkazal verjetnosti obstoja očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlagatelj tudi ni izkazal odstopa od uveljavljene sodne prakse, saj iz odločbe II Ips 736/2008, na katero se v predlogu sklicuje, izhaja, da so bile določbe pogodbe v tej zadevi bistveno drugačne prav tako pa tudi trditvena podlaga tožeče stranke.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sta toženca dolžna tožeči stranki nerazdelno plačati znesek 1.603,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, drugi toženec pa še 900,00 EUR, pri čemer je ta njegova obveznost solidarna z obveznostjo prvega toženca po že pravnomočnem sklepu o izvršbi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da sta tožeča stranka in prvi toženec sklenila pogodbo o finančnem leasingu, da prvi toženec obrokov ni redno plačeval, da mu je bilo zato vozilo 20. 5. 2009 odvzeto, tožeča stranka pa mu je sporočila, da njegov dolg na dan 21. 5. 2009 znaša 1.741,10 EUR in naj ga plača do 5. 6. 2009 sicer bo od pogodbe odstopila; - da je toženec dne 2. 6. 2009 plačal 2.100,00 EUR in mu je bilo vozilo vrnjeno; da je s tem zneskom toženec plačal vse že zapadle obroke in še bodoči osmi obrok ter 8,98 EUR na račun devetega obroka, po tem datumu pa ni plačal ničesar več; - da mu je bilo vozilo ponovno odvzeto 17. 10. 2009 in da je ob drugem odvzemu vozila dolgoval večino devetega ter celotni deseti, enajsti in dvanajsti obrok; - da glede na vsebino sklenjene pogodbe pridejo v poštev določbe, ki urejajo plačilo na obroke in da so izpolnjeni pogoji po 52. členu Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot); - da je tožeča stranka z drugim odvzemom vozila konkludentno odstopila od pogodbe in da ji gre zaradi kršitve pogodbe odškodnina v višini diskontiranih obrokov kupnine, zmanjšanih za izkupiček od prodaje vozila; - da je drugi toženec solidarni porok in da zato toženca za plačilo te obveznosti odgovarjata nerazdelno.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožencev in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper to odločitev drugi toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj, ali predstavlja odločitev sodišč prve in druge stopnje, da pomeni odvzem vozila konkludentno razvezo pogodbe izven trditvene podlage tožeče stranke, bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki vpliva na nezakonitost sodbe in kršitev ustavnega načela enakega varstva pravic. Predlaga dopustitev revizije tudi glede vprašanja, ali predstavlja ta odločitev, kljub nesporno predhodno ugotovljenemu tožnikovemu plačilu 2.100,00 EUR z dne 2. 6. 2010 arbitrarno odločitev in ali je podana kršitev 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije, ker sodišče prve stopnje ni postavilo vprašanja sodišču Evropske skupnosti o skladnosti Splošnih pogojev z Direktivo Sveta 93/13/EGS. Poudarja, da ni prejel odgovora na trditev, da je bil pravočasno plačan ves znesek, katerega plačilo je bilo dne 21. 5. 2009 dano kot pogoj za obstoj veljavnosti pogodbe in da zato pogodba ni razvezana. Meni, da sta sodišči odstopili od stališča, ki ga je Vrhovno sodišče zavzelo v zadevi II Ips 736/2008. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Po oceni Vrhovnega sodišča predlagatelj ni izkazal verjetnosti obstoja očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlagatelj tudi ni izkazal odstopa od uveljavljene sodne prakse, saj iz odločbe II Ips 736/2008, na katero se v predlogu sklicuje, izhaja, da so bile določbe pogodbe v tej zadevi bistveno drugačne prav tako pa tudi trditvena podlaga tožeče stranke.

Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, in je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).