Jedro

Po mnenju pritožbenega sodišča je napačna prvostopna ocena, da v konkretni zadevi toženec ni dal povoda za tožbo. Prva predpostavka iz 157. člena ZPP/77 je, da toženec zahtevek pripozna. V kolikor pa je zahtevek medtem že zapadel (vročena tožba ima materialnopravni učinek opomina), ne zadošča več le pripoznava, temveč mora toženec zahtevek tudi takoj izpolniti, da se lahko sklicuje na to, da ni dal povoda za tožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, stroškovni izrek sklepa sodišča prve stopnje z dne 3. 2. 1998, opr. št. P 280/95-15, v zvezi s sklepom z dne 9. 12. 1998, opr. št. P 280/95-22, se razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 141.231,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje do plačila v 15 dne pod izvršbo.

Proti takšnemu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka in ga izpodbijala zaradi zmotne uporabe materialnega prava s smiselnim predlogom na spremembo sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Obravnavana zadeva je o glavni stvari že pravnomočna, saj je toženec zahtevek delno pripoznal, glede ostalega dela pa je tožeča stranka umaknila tožbo.

Prvo sodišče je svojo odločitev o stroških postopka oprlo na materialnopravna določila 157. in 158. člena prej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77). Pritožbeno sporna je predvsem uporaba 157. člena ZPP/77, ki določa, kdo je dolžan povrniti stroške v primeru pripoznave tožbenega zahtevka.

Navedeni člen določa, da mora tožnik povrniti tožencu pravdne stroške, če je toženec pripoznal zahtevek in ni dal povoda za tožbo.

Pritožba ima seveda prav, ko šteje ta pogoja za kumulativna, kar je upoštevalo že prvo sodišče. Vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča napačna prvostopna ocena, da v konkretni zadevi toženec ni dal povoda za tožbo. Prva predpostavka iz citiranega določila je, da toženec zahtevek pripozna. V kolikor pa je zahtevek medtem že zapadel (vročena tožba ima materialnopravni učinek opomina), ne zadošča več le pripoznava, temveč mora toženec zahtevek tudi takoj izpolniti, da se lahko sklicuje na to, da ni dal povoda za tožbo.

Po drugem odstavku 130. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je dolžna oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno, vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je zaradi tega dejanja pridobila. Tožbo, s katero tožeča stranka uveljavlja takšno vrnitev, je šteti kot opomin, po katerem bi moral toženec takoj izpolniti zahtevek, da bi se lahko uspešno skliceval na določilo 157. člena ZPP/77. Zaradi napačne uporabe 157. člena ZPP/77 je tako bilo treba izpodbijani sklep o stroških v skladu s 3. točko 380. člena razveljaviti in v tem obsegu vrniti zadevo v nov postopek. Prvo sodišče bo moralo ob ponovnem odločanju o stroških postopka ugotoviti kolikšen del pravdnih stroškov gre kateri od pravdnih strank v smislu 154., 157. in 158. člena ZPP/77. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP/77. Določila ZPP/77 so bila uporabljena na podlagi prvega odstavka 498. člena veljavnega Zakona o pravdnem postopku.