Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrglo odgovor na tožbo tožene stranke, ker ta v določenem roku ni vložila zadostnega števila izvodov vloge (5. odst. 108. čl. ZPP), nato pa izdalo zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo vlogo toženca z dne 8.10.1999. Z zamudnim sklepom je ugotovilo, da je tožena stranka dne 10.8.1999 motila posest tožeče stranke s tem, da je na parc. št. 825 k.o. J., kopala, delala jarke, nameščala robnike in prestavljala mejnike.

Tožencu je naložilo, da mora v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da odstrani robnike, prestavi mejnike na njihovo mesto in zasuje jarke, v bodoče pa mu je prepovedalo s takimi ali podobnimi ravnanji posegati v posest tožeče stranke na parc. št. 825 k.o. J. Zoper oba sklepa se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil toženec, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je zmotno mislil, da zadostuje en izvod odgovora na tožbo. Sporno zemljišče ni občinsko, ampak last tožene stranke. Le-ta ga je pred nekaj leti odstopila za razširitev ceste.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilo iz petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je povsem jasno: če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori.

Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s citiranim postopkovnim predpisom in toženca s sklepom z dne 12.10.1999 pozvalo, da mora vložiti odgovor na tožbo v dveh izvodih. Pri tem ga je tudi opozorilo, da bo vlogo zavrglo, če ne bo ravnal po nalogu sodišča. Le-ta se zato v pritožbi ne more sklicevati, da za svojo dolžnost ni vedel. Ugovor, da sporno zemljišče ni last tožeče stranke, se nanaša na pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. Ker se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP), dejanske ugotovitve ne morejo biti predmet izpodbijanja zamudnega sklepa na pritožbeni stopnji. Pritožbeno sodišče pa vendarle pripominja, da so v pravdi zaradi motenja posesti izključeni ugovori, da je tožnikova posest nezakonita, nepoštena, oziroma, da ima toženec sam pravico do posesti (prvi odstavek 78. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 6/80, 36/90).

Ker je ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).