Jedro

Razloge za dovolitev nujne poti je treba presojati omejevalno.

Izrek

1.Pritožba proti sklepu z dne 5.5.1999 o zavrnitvi predloga za dovolitev nujne poti se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. 2.Pritožbi proti sklepu z dne 16.6.1999 o odmeri stroškov se delno ugodi in se izpodbijni sklep spremeni tako, da se glasi: "Predlagatelji so dolžni nerazdelno povrniti nasprotnima udeležencema, vsakemu do 1/2, stroške postopka v znesku 110.561,00 SIT (stodesettisočpetstoenainšestdeset), v 15 dneh, da ne bo izvršbe." 3.Nasprotna udeleženca sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

S sklepom z dne 5.5.1999 je sodišče zavrnilo predlog za dovolitev nujne poti za potrebe nepremičnin parc. št. 77/1, 77/2 in 77/3 k.o. ..., preko parc. št. 2367/1 iste k.o., ker je ugotovilo, da imajo nepremičnine predlagateljev zvezo z javno potjo. S sklepom z dne 16.6.1999 je odločilo, da so predlagatelji dolžni povrniti nasprotnima udeležencema stroške postopka v znesku 123.671,00 SIT. Proti obema sklepoma se predlagatelji pritožujejo. Proti skepu o zavrnitvi predloga se pritožujejo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in predlagajo razveljavitev sklepa. Navajajo, da je sodišče štelo, da T. ulica sega le do parc. št. 2366/2 k.o. ... in da torej ta parcela ni del T. ulice. Taka obrazložitev je v nasprotju z listinskimi dokazi. Ta parcela namreč je sestavni del javne ceste in tako med tem delom javne ceste in nepremičninami predlagateljev leži le približno 20 m2 parcele naprotnih udeležencev. Ni jasno, zakaj je izvedenec za izračun površine jemal več parcele. Predlagatelji pa so bili pripravljeni plačati odškodnino tudi za nepotrebni označeni del zemljišča. Sodišče ni upoštevalo, da predlagateljem, tudi če bi se javna pot res zaključila na južni strani njihovih nepremičnin in bi si pot uredili po varianti 2, tak dostop ne bi koristil, ker bi ne mogli z vozilom v garaže. Garaža na parceli 77/2 k.o. ... je v kleti, vhod pa je možen po klančini, ki je 80 cm vkopana v zemljo. Manevra ni mogoče izvesti, ne da bi se zapeljalo tudi na parcelo nasprotnih udeležencev. Pri vseh drugih variantah bi bilo treba posega v že zgrajene objekte. Predlagatelji so si tudi prizadevali odkupiti del zemljišča, ki je za pot potreben. Nasprotna udeleženca sta odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo sodišče zavrne. Iz enakih pritožbenih razlogov kot proti sklepu o zavrnitvi predloga, se predlagatelji pritožujejo tudi proti sklepu o stroških in predlagajo, da se predlog za odmero stroškov zavrne. Navajajo, da je sodišče priznalo stroške, čeprav jih nasprotna udeleženca nista priglasila na zadnjem naroku. Zato do njih nista upravičena. Če pa bi bila, bi jima ne šli stroški za posvete v znesku 150 točk. Tudi na to pritožbo sta nasprotnika odgovorila in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne. Pritožba proti sklepu o zavrnitvi predloga za določitev nujne poti ni utemeljena, delno pa je utemeljena pritožba proti sklepu o stroških. O pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za dovolitev nujne poti: Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb postopka, dejansko stanje je razjasnjeno v zadostnem obsegu, pravilna pa je tudi materialnopravna odločitev o tem, da je treba predlog za dovolitev nujne poti zavrniti. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je to sodišče predlog zavrnilo. Kot odgovor na pritožbene trditve tem razlogom še dodaja: Drugi in tretji odstavek obrazložitve pritožbe je mogoče razumeti tako, da v tem delu pritožba izpodbija ugotovitev o površini nujne poti po varianti predlagateljev. Potrebno naj bi bilo torej le 20 m2 in ne 57 m2, kolikor je ugotovil izvedenec. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta pritožbena trditev neupoštevna. V postopku so namreč celo sami predlagatelji prišli do prepričanja, da bi bilo treba upoštevati tudi južni del zemljišča nasprotnih udeležencev, ki bi bil s predlagano nujno potjo ločen od ostalega zemljišča, čeprav bi za sam dostop zadostoval manjši del (list. št. 97). V situaciji, kot je zgoraj opisana, torej pritožbena trditev o manjši površini predlagane nujne poti ne more imeti teže, nima pa je tudi zaradi razlogov, ki bodo povedani v nadaljevanju. Drugi del pritožbenih trditev se nanaša na to, da bi predlagatelji po svojem zemljišču ne mogli priti z vozilom do garaže na parc. št. 77/2. Tudi ta pritožbena trditev ni upoštevna. Kolikor gre za garažo na tej parc. št., ki da je v kleti in vhod vanjo po klančini, iz podatkov v spisu ne izhaja, prav tako pa ne iz trditev samih predlagateljev, da bi bila za gradnjo izdana ustrezna dovoljenja. Mogoče je torej sklepati, da so predlagatelji gradili na lastno pest in so si torej z gradnjo na zatrjevani način sami onemogočili dostop po svojem zemljišču. V taki situaciji, in ko ni dvoma, da samo zemljišče predlagateljev ima povezavo z javno potjo, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je torej ureditev dostopa stvar samih predlagateljev. Treba je namreč poudariti, da sodišče odloča o dovolitvi nujne poti takrat, kadar med strankami ni soglasja. Tedaj je torej treba upoštevati, da pomeni določitev nujne poti omejitev lastninske pravice za zavezanca. Zato je treba tudi razloge za določitev nujne poti presojati omejevalno. To izhaja tudi iz 140. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP: nujno pot je torej mogoče dovoliti, če potne zveze sploh ni (za tak primer tu ne gre), ali pa bi bila zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Tudi to v obravnavanem primeru ni ugotovljeno. Ostale pritožbene trditve niso odločilnega pomena. Pritožbo je bilo torej treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP). O pritožbi predlagateljev proti sklepu o stroških postopka: Postopek za dovolitev nujne poti spada med nepravdne postopke, po določbi 37. čl. ZNP pa se v tem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ko gre za vprašanje, kdaj je treba prijaviti stroške postopka, torej velja tudi v tem postopku čl. 164 ZPP, ki v 3. odst. določa, da mora povrnitev stroškov stranka zahtevati napozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj sodišče odloči. V obravnavani zadevi je bil zadnji narok opravljen dne 12.5.1998, vendar tedaj ni bilo jasno, ali je zadeva zaljučena ali ne, saj je sodišče sprejelo sklep, da bo v 30 dneh izšel končni sklep, vmesni sklep, ali pa bo razpisan narok na kraju samem z izvedencem geometrom in eventualno z izvedencem gradbene stroke (list. št. 97). Glede na tako odločitev sodišča prve stopnje torej nasprotnima udeležencema ni mogoče očitati, da stroškov nista prijavila pravočasno, še zlasti, ker je pooblaščenka nasprotnih udeležencev že 7 dni po tem naroku stroške prijavila za primer, če bo sodišče izdalo končni sklep. Nasprotna udeleženca torej nista ravnala v nasprotju z določbami že citiranega določila ZPP. Glede na sklep sodišča prve stopnje na naroku dne 12.5.1998 kaj drugega tudi nista mogla storiti. Povedati je treba le še to, da sicer po 1. odst. 35. čl. ZNP v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, da pa prav v zvezi s postopkom za dovolitev nujne poti isti zakon v 146. čl. določa, da stroške postopke trpi predlagatelj. Odločitev o tem, da morajo torej predlagatelji nasprotnima udeležencema povrniti stroške, je torej pravilna. Prav pa ima pritožba, da je sodišče prve stopnje priznalo tudi stroške, ki za postopek niso bili potrebni (čl. 155/1 ZPP). Gre torej za stroške v višini 150 točk, ki se nanašajo na stroške posvetov. Pritožba ima v tem delu prav, da teh stroškov posebej ni mogoče priznati zato, ker so vključeni v dejanja, ki so po odvetniški tarifi že ovrednotena. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in zmanjšalo znesek stroškov za 150 točk po 87,40 SIT, torej za znesek 13.110,00 SIT. Tako torej stroški postopka znašajo 110.561,00 SIT. Odločitev pritožbenega sodišča v tem delu temelji na določilu čl. 380 točka 3 in čl. 381 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP. Določbe ZPP/77 so v tem sklepu uporabljene glede na čl. 498 ZPP/99.