Jedro

Iz razlogov, ki jih je navedla v predlogu, izhaja, da prijaviteljica udeležbe izraža skrb za dobrobit sestre in da, po njeni oceni, med njima obstaja globoka čustvena vez. Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku tako zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) prijaviteljice za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v korist nasprotne udeleženke (243. člen DZ).

Izrek

Pritožbi udeleženke A. A. se ugodi in se sklep N 4/2024 z dne 4. marca 2024 spremeni tako, da se predlogu A. A., da nastopa kot udeleženka postopka, ugodi."

Obrazložitev

**Oris zadeve**

1. V obravnavani zadevi je predlagatelj, Center za socialno delo, vložil predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo prve udeleženke ter hkrati predlagal, da sodišče prve stopnje za potrebe zapuščinskega postopka po pokojnem očetu nasprotne udeleženke tej za začasno skrbnico imenuje B. B. S sklepom z dne 23. 1. 2024, je sodišče B. B. določilo za začasno skrbnico.1 V nadaljevanju postopka je A. A. prijavila udeležbo v postopku, ki se nanaša na postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.

**Odločitev sodišča prve stopnje**

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A., da nastopa kot udeleženka postopka.

**3. Povzetek pritožbenih navedb**

4. Proti sklepu se je pritožila udeleženka A. A. (v nadaljevanju, kot jo je poimenovalo tudi sodišče prve stopnje: prijaviteljica udeležbe) in navaja, da se ne strinja z mnenjem sodišča prve stopnje, da nima pravnega interesa za udeležbo v postopku. Ponavlja navedbe iz svoje vloge, prijave udeležbe z dne 19. 2. 2024, in sicer, da je nesporno, da je sestra nasprotne udeleženke C. A., kar jo v skladu z 58. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) kot sorodnico v ravni vrsti postavlja v krog oseb, ki so lahko predlagatelji postopka; takšne osebe pa v skladu s sodno prakso na podlagi določbe 22. člena ZNP-1 v postopku lahko prijavijo udeležbo, če menijo, da bi bil z odločbo lahko prizadet njihov interes. Nadalje navaja, da nasprotna udeleženka trenutno biva z materjo, ta pa je rojena leta 1946 in tudi sama bolehna, skrb za nasprotno udeleženko zato zanjo postaja breme. Nasprotna udeleženka je fizično bolj sposobna kot njena mati, zaradi česar slednja za določena opravila bolj potrebuje nasprotno udeleženko kot ona njo. Nasprotna udeleženka je navezana tudi na prijaviteljico, čeprav mati zaradi materialnih interesov posega v to vez. Meni, da je v najboljšem interesu nasprotne udeleženke, da vez med njo in prijaviteljico ostaja, saj bo slej ko prej ona njena edina bližnja sorodnica. Predlagana skrbnica2, zaradi okoliščin med družinama v preteklosti, z nasprotno udeleženko ne bo mogla vzpostaviti pristnega stika, kot bi ga lahko sestra, s katero obstaja vez že celo življenje. Prijaviteljica udeležbe je obširno pojasnila zakaj meni, da ne mati ne teta nasprotne udeleženke nista primerni skrbnici. Dodaja, da poleg tega, da je mati že stara in bolna, v zadnjih letih tudi ne deluje v najboljšem interesu nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka je bila približno dvajset let zaposlena v D. d. d., nato se je invalidsko upokojila. Dokler je bila zaposlena, je bila samostojna, imela je komunikacijo z ljudmi, kar je vse pomagalo pri njeni socializaciji. Odkar je v pokoju, je bolj ali manj doma in nazaduje v več pogledih. Kljub prizadevanju prijaviteljice, da bi po odhodu v pokoj vsaj nekaj ur dnevno obiskovala ustanovo, kjer bi kvalitetno preživela svoj čas, razvijala svoje veščine in bila socialno vključena, zaradi razlogov na strani predlagane skrbnice, prijaviteljica udeležbe s predlogom ni bila uspešna. Spomladi leta 2022 sta z nasprotno udeleženko obiskali uslužbenko v domu starejših občanov, z namenom, da bi se nasprotna udeleženka vključila v VDC. Prijaviteljica udeležbe je ves čas skušala pojasniti materi, kaj se bo zgodilo s sestro, ko bo umrl oče, na katerega je zelo navezana, vendar jo mati še naprej oddaljuje od nje enakih. Nasprotna udeleženka je zato od upokojitve tako socialno kot zdravstveno občutno nazadovala. Prijaviteljica udeležbe je tako v lanskem letu na primer izvedela, da na pregledu za oči ne pozna več črk abecede, večino svojega časa preživi z materjo doma, le-ta pa z ničemer ne prispeva k temu, da bi poskrbela za njeno dobro. Za razliko od matere prijaviteljica udeležbe v postopku nima nikakršnih materialnih interesov, pač pa zgolj dobrobit sestre. Izpostavlja stališče, da je potrebno upravičenje svojca, sodelovati v postopku postavitve njemu bližnje osebe pod skrbništvo, razumeti kot vrednoto. Opozarja na odločbe VSL sklep I Cp 1172/2022, II Cp 2173/2019 in II Cp 2241/2019. Obenem s prijavo udeleženke tudi postavlja nasprotni predlog in predlaga, da se jo postavi za skrbnico nasprotni udeleženki. Takšnega povsem legitimnega interesa pa ne more zasledovati, če se mora zanašati le na to, da jo sodišče v postopku lahko zasliši, kot je zapisalo sodišče prve stopnje v obrazložitvi.

5. Predlagatelj in nasprotna udeleženka na pritožbo nista odgovorila.

**Presoja utemeljenosti pritožbe**

6. Pritožba je utemeljena.

7. V obravnavani nepravdni zadevi se postavlja vprašanje, ali prijaviteljica udeležbe, ki je sestra nasprotne udeleženke, izpolnjuje pogoje za udeležbo v postopku, ki teče zaradi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.

8. Materialne določbe (osmi del Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ), ki so podlaga pri imenovanju skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne nudita 57. in 58. člen ZNP-1. 9. V skladu s splošno določbo o udeležbi v nepravdnih postopkih, prvim odstavkom 21. člena ZNP-1, je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja, ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa), zgolj zaradi sorodstvene vezi, status udeleženca v postopku.

10. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču, da je "Pravni interes v postopkih skrbništva prav razumeti atipično: kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes skrbi za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam."3. Izhajati je treba iz ustavne pravice do družinskega življenja (53. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS), pri čemer je v ospredju pravica do družinskega življenja osebe, o postavitvi katere pod skrbništvo se odloča, torej spoštovanje njenih (čustvenih) vezi z družinskimi člani. Iz pravice do družinskega življenja osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, v širšem smislu tako izhaja tudi, da so v postopku, v katerem se odloča o njeni postavitvi pod skrbništvo, lahko4 udeleženi družinski člani, ki imajo interes za njeno dobrobit. 11. Glede na raznolike oblike sožitij med ljudmi pa po mnenju pritožbenega sodišča dejstvo, da gre za (ožjega) družinskega člana, samo po sebi še ne vodi v zaključek, da temu zgolj zaradi sorodstvene vezi pripada status udeleženca postopka iz naslova pravnega interesa.5 Pomembna je torej narava medsebojnega odnosa, iz katere je moč sklepati, da je udeležba v postopku smiselna zaradi varstva dobrobiti osebe, o postavitvi katere pod skrbništvo se odloča. 12. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi odločbe navedlo, da prijaviteljica udeležbe v predlogu predvsem izpostavlja željo po zaščiti lastnega, deloma pa tudi varovankinega premoženjskega interesa v okviru zapuščinskega postopka. Navedeno ne drži v celoti, saj je prijaviteljica udeležbe v predlogu navedla tudi, da je nasprotna udeleženka nanjo navezana, da je v najboljšem interesu nasprotne udeleženke, da vez med njima ostaja, saj bo slej ko prej, zaradi starosti matere, njena edina bližnja sorodnica in edina, ki bo zanjo lahko poskrbela. Izrazila je prepričanje, da mora biti skrbnik nekdo, ki pozna potrebe in želje nasprotne udeleženke, jo je pripravljen razumeti in zanjo skrbeti ne glede na lastne interese. Izpostavila je globoko čustveno vez z nasprotno udeleženko. Navedene trditve po oceni pritožbenega sodišča dajejo dovolj podlage za dovolitev udeležbe prijaviteljici. Iz razlogov, ki jih je navedla v predlogu, izhaja, da prijaviteljica udeležbe izraža skrb za dobrobit sestre in da, po njeni oceni, med njima obstaja globoka čustvena vez. Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku tako zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) prijaviteljice za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v korist nasprotne udeleženke (243. člen DZ). Kot pravilno izpostavlja pritožba, zgolj z možnostjo zaslišanja ta ni varovan v zadostni meri; prijaviteljica udeležbe v tem postopku ne more doseči, da bi bila zaslišana, saj je odločitev o izvedbi dokazov v sferi sodišča. **Sklepno**

13. V izpodbijanem sklepu niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1). Glede na vse zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi zoper izpodbijani sklep na podlagi tretje točke 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dopustilo udeležbo A. A. v tem postopku.

1 Sklep je pravnomočen. 2 Navedena navedba se nanaša na teto nasprotne udeleženke, ki je bila postavljena za začasno skrbnico za potrebe zapuščinskega postopka (opomba pritožbenega sodišča). 3 K. Mramor v Pravosodni bilten 2/2021, Udeleženci v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na udeležbi svojcev, str. 80. 4 Prijava udeležbe, prvi odstavek 22. člena ZNP-1. 5 Velja tudi obratno. Na podlagi ustavne pravice do varstva osebnostnih pravic (35. člen URS) imajo lahko varstvo tudi medčloveške vezi, ki ne temeljijo na krvnem sorodstvu.