Jedro

Vloga dedinje, imenovana pritožba zoper sklep o dedovanju, ni vsebovala ničesar, kar bi morala obsegati (razen formalnega naziva), da bi se jo lahko obravnavalo kot pritožbo. Ker ne gre za pritožbo, tudi ne gre za uporabo določbe 173. člena ZD.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dedinje M. P. za preklic potrdila o pravnomočnosti sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Novem mestu, D 63/2009 z dne 14.9.2009, zavrnilo.

Zoper sklep se dedinja pravočasno pritožuje, brez navedbe pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da potrdilo o pravnomočnosti na sklepu o dedovanju prekliče in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče njeno pritožbo zoper sklep o dedovanju, povsem samovoljno štelo za predlog o delitvi zapuščine. Jasno je zapisala, da gre za pritožbo, da naj sodišče postopa po določbi 173. člena ZD, v nasprotnem pa naj se pritožba odstopi Višjemu sodišču v Ljubljani. Namen 173. člena je, da se brez nadaljnjih postopkov, pravdanja ali delitve solastnine, rešujejo zadeve, ki so se med dediči pojavile, ali so se o njih dogovorili, že po izdanem sklepu o dedovanju. Postopek v zapuščinskih zadevah, ki tečejo po uradni dolžnosti, je tudi za stranke najcenejši. Sodišče ne more spreminjati jasne vloge strank in vloge šteti za nekaj drugega, kot iz nje izhaja.

Pritožba ni utemeljena.

V tej zapuščinski zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dedovanju dne 14.9.2009, s katerim je ugotovilo obseg zapuščine, zakonite dediče po zapustniku in jih tudi razglasilo za dediče in sicer vsakega do 1/5 zapuščine, poleg tega pa še, da sta zapustnikova sestra M. P. in V. Z. priglasili v zapuščino terjatvi, ki pa jih dediči niso priznali oziroma vsaj ne v takšni višini, kot sta bili priglašeni. Dne 6.10.2009 je zapustnikova sestra M. P. na sodišče naslovila vlogo imenovano „pritožba zoper sklep o dedovanju“ in v njej navedla, da so se dediči že po končanem zapuščinskem postopku sporazumeli katere nepremičnine prejmejo dediči v naravi, dogovorili pa so se tudi glede obeh terjatev in sicer tako, da vsaka od upnic prejme v poplačilo terjatve določeno parcelo. Sodišče prve stopnje te vloge ni štelo za pritožbo, ampak kot predlog, da se zapiše dogovor dedičev o delitvi premoženja in zapuščine ter dogovor o poplačilu terjatev M. P. in V. Z.. Vlogo je vpisalo v R vpisnik kot predlog za sklenitev sodne poravnave (U. Z. na list. št. 33), v zemljiški knjigi pa je odredilo vpis nepremičnin v skladu s sklepom o dedovanju, torej na vsakega od dedičev do 1/5. Ko je bila dedinja M. P. o vpisu v zemljiško knjigo obveščena, je zahtevala preklic potrdila o pravnomočnosti na sklepu o dedovanju. V predlogu je navedla, da bi moralo sodišče vlogo šteti za pritožbo, kot je bila označena in ravnati po 1. odstavku 173. člena ZD, ki določa, da lahko na podlagi vložene pritožbe sodišče, ki je sklep izdalo, z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Če pa sodišče prve stopnje ni želelo postopati po tej določbi, pa bi moralo pritožbo predložiti pritožbenemu sodišču. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev pravilna in zakonita. Pravilno je sodišče prve stopnje vlogo obravnavalo po vsebini in ne le po nazivu. Vloga ne vsebuje ničesar, kar bi morala obsegati (razen formalnega naziva), da bi se jo lahko obravnavalo kot pritožbo. Vsebovati bi morala izjavo, da se sodba oz. sklep o dedovanju izpodbija v celoti ali v določenem delu, pa tudi pritožbene razloge (2. in 3. točka 335. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – ZD). Pravilno zato sodišče prve stopnje te vloge ni obravnavalo kot pritožbo zoper sklep o dedovanju in ker ne gre za pritožbo, tudi ne gre za uporabo določbe 173. člena ZD. Sodišče prve stopnje je vlogo korektno vpisalo v R vpisnik, kot predlog za sklenitev sodne poravnave glede delitve zapuščine in poplačila terjatev, v smislu določbe 309. člena ZPP.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 366.a členom ZPP in 163. členom ZD).