Jedro

V tej zadevi ni sporno priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožnik se ne strinja z datumom od kdaj je pri njemu nastala I. kategorija invalidnosti ter posledično od kdaj dalje ima pravico do invalidske pokojnine. Glede omenjenega pa je že bila izdana dokončna in pravnomočna odločba z dne 7. 12. 2021. V primeru, da se tožnik ni strinjal s tako odločitvijo, bi lahko uveljavljal pravna sredstva že v predsodnem postopku, česar pa ni storil. Šele z izrednim pravnim sredstvom po 183. členu ZPIZ-2 uveljavlja razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe. Kot je to določeno v prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2, dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za plačilo dajatev v višini 3.975,84 EUR.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi se sklicuje na določbo 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2),1 iz katerega izhaja definicija invalidnosti. Iz specialističnega izvida UKC A. z dne 14. 8. 2020 izhajajo tožnikove diagnoze. Upoštevaje navedeni izvid ter definicijo invalidnosti, sodno prakso (Psp 392/2018) in pa Pravilnik o delovanju invalidskih komisij, bi moral biti datum nastanka invalidnosti 14. 8. 2020. Invalidska pokojnina pa bi se mu morala izplačevati od 1. 1. 2021, kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 288/2017. Namen začasne odredbe je tudi v tem, da se v skladu z 2. členom in 50. členom Ustave RS, socialno ogroženim skupinam zagotovi ustrezen nivo socialne varnosti. Tožnik se sklicuje na slabo premoženjsko stanje in s tem v zvezi omenja tudi dolg do brata v višini 6.000,00 EUR. K pritožbi prilaga kopijo posojilne pogodbe. Tožnik meni, da je verjetnost terjatve več kot 50 %, kar zadostuje za izdajo predlagane začasne odredbe. Zahtevani znesek za toženca pomeni zanemarljivo majhno vrednost, kar sodišče lahko preveri tudi na transakcijskem računu toženca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)3 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje 7. 6. 2024 vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 6. 2024. Z dokončno odločbo je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 8. 3. 2024. Prvostopenjski organ je zavrnil tožnikovo zahtevo vloženo na podlagi 183. člena ZPIZ-2 za razveljavitev odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 7. 12. 2021. Tožnik uveljavlja ugotovitev I. kategorije invalidnosti s 14. 8. 2020 in priznanje pravice do invalidske pokojnine s 1. 1. 2021 ter plačilo odškodnine. Obenem je predlagal tudi izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče naložilo tožencu, da tožniku nakaže znesek v višini 3.975,84 EUR.

6. ZDSS-1 v 70. členu določa, da lahko sodišče med postopkom na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev. V predmetni zadevi ne gre za stanje, kot je urejeno v prvi alineji prvega odstavka 70. člena ZDSS-1, torej da bi se odložila izvršitev izpodbijanega upravnega akta. Tožnik uveljavlja plačilo denarnega zneska (druga alineja prvega odstavka 70. člena ZDSS-1). V zvezi s tem je v prvem odstavku 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)4 določeno, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Pri tem mora izkazati tudi nevarnost, da je zaradi tožnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavljanje terjatve onemogočeno ali precej oteženo, razen če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Enako izhaja tudi v primeru uveljavljanja nedenarne terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz razloga, da tožnik v tej fazi postopka ni z verjetnostjo izkazal, da sta izpodbijani odločbi nepravilni in nezakoniti oziroma da so izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPIZ-2 za razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe toženca z dne 7. 12. 2021, s katero je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 17. 6. 2021 dalje in mu je bila priznana tudi pravica do invalidske pokojnine. Pritožbeno sodišče z razlogovanjem sodišča prve stopnje soglaša. Obstoj terjatve je verjetno izkazan, če so okoliščine, ki govorijo v prid zaključku o obstoju terjatve močnejše oziroma številčnejše od okoliščin, ki nudijo oporo zaključku, da ta terjatev ne obstoji.

8. V tej zadevi ni sporno priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožnik se ne strinja z datumom od kdaj je pri njemu nastala I. kategorija invalidnosti ter posledično od kdaj dalje ima pravico do invalidske pokojnine. Glede omenjenega pa je že bila izdana dokončna in pravnomočna odločba z dne 7. 12. 2021. V primeru, da se tožnik ni strinjal s tako odločitvijo, bi lahko uveljavljal pravna sredstva že v predsodnem postopku, česar pa ni storil. Šele z izrednim pravnim sredstvom po 183. členu ZPIZ-2 uveljavlja razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe. Kot je to določeno v prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2, dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala.

9. Kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje in kot izhaja tudi iz pritožbenih navedb, se tožnik sklicuje na specialistični izvid UKC A. z dne 14. 8. 2020, ki je bil očitno tudi že upoštevan pri izdaji odločbe z dne 7. 12. 2021, s katero je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 17. 6. 2021 dalje. Vse omenjeno kaže na to, da tožnikova terjatev ni verjetno izkazana. Odločanje o začasni odredbi pa ni namenjeno temu, da bi sodišče že v tej fazi presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca. Vsebina predloga za izdajo začasne odredbe je neločljivo povezana z ugotavljanjem pravilnosti izvedenega upravnega postopka in ugotavljanja dejanskega stanja, kar pa dejansko pomeni že vsebinsko odločanje o samem zahtevku. Ker je začasna odredba le sredstvo za zavarovanje terjatve, ne sme prejudicirati odločitve o tožbenem zahtevku, saj ne more predstavljati sredstvo za dosego izpolnitve zahtevka.

10. Glede pritožbenih navedb, da so podani tudi ostali z zakonom določeni pogoji, pa pritožbeno sodišče poudarja, da morajo biti za izdajo začasne odredbe kumulativno izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji. Ker v tem primeru že osnovni pogoj (verjetnost obstoja terjatve) ni izkazan, pritožbene navedbe o obstoju ostalih pogojev, za odločitev niso bistvene. Enako tudi ne sklicevanje tožnika na težko socialno stanje.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004. 4 Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami.