Jedro

Izogibanje dvigovanju pošte se zaradi varstva pravnega prometa ne more tolerirati. Povprečno skrben človek poštne pošiljke dviguje in je krivda stranke same, če poštnih pošiljk ne dviguje ter zaradi tega nastanejo pravne posledice.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

III.Dolžnik mora upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške pritožbenega odgovora v znesku 298,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka) in mu v povračilo v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, naložilo 298,66 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika (II. točka izreka).

2.Zoper ta sklep se dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti postopka, ker je obravnavalo le njegove ugovorne navedbe glede neposredne izvršljivosti in predčasnega odstopa od pogodbe, preostalih navedb pa ni obravnavalo. Sklepa s takšno pomanjkljivo obrazložitvijo pa se ne more preizkusiti. Nadalje poudarja, da je ugovarjal, da terjatev ni predčasno zapadla, saj upnik ni pravilno izvedel odstopa od pogodbe. A. A. odstop od pogodbe ni bil pravilno vročen, ker so povratnice nepodpisane, sam pa kot solidarni porok o odstopu ni prejel nobenega obvestila. Dodatno pri tem izpostavlja, da se je nad A. A. leta 2021 začel stečajni postopek. Upnik bi tako moral o odstopu od pogodbe obvestiti stečajnega upravitelja, poleg tega pa je kljub prijavi terjatve v stečajnem postopku vložil predlog za izvršbo. Navaja še, da notarski zapis SV 1031/2010 ne vsebuje klavzule neposredne izvršljivosti v skladu s 14. členom Zakona o notariatu (v nadaljevanju: ZN), zaradi česar ni neposredno izvršljiv. Izpodbijani sklep vsebuje tudi napačne podatke o upniku, saj so se medtem zgodile statusne spremembe (združitve in preimenovanja), ki jih sodišče ni razjasnilo. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu ugovoru ugodi s stroškovno posledico za upnika oziroma da se sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo poudarja, da dolžnik zgolj ponavlja že prej podane ugovore, da terjatev ni zapadla in da notarski zapis ni neposredno izvršljiv. Dodatno navaja, da odstop od kreditne pogodbe ni bil pravilno izveden in da upniki niso pravilno navedeni. Pri tem pojasnjuje, da gre pri upniku zgolj za spremembo imena (firme) in sedeža, odpoved pogodbe pa je upnik dolžnici pravilno vročal. Meni, da so pritožbene navedbe neutemeljene, zato naj se pritožba zavrne. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Neutemeljeni so pritožbeni očitki o kršitvi načela kontradiktornosti (5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ker da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh ugovornih navedb. Pritožnik ne pojasni, do katerih navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato sodišče druge stopnje takšnega pritožbenega očitka ne more preizkusiti. Zmotno nadalje pritožba navaja, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, s čimer smiselno očita postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Sklep ima jasne in zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku. Ob tem je pojasniti, da graja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh ugovornih navedb, že sama po sebi ne more utemeljiti očitka, da se odločitve sodišča prve stopnje ne da preizkusiti.

6.Pritožbeno ni sporno, da je v predmetni izvršilni zadevi izvršba dovoljena na podlagi notarskega zapisa SV 1131/2010 notarja B. B. iz Žalca. Že sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da iz zadevnega izvršilnega naslova na strani 16. v točki "petič" izhaja, da stranke pogodbe izrecno soglašajo, da je ta notarski zapis skladno z določilom 4. člena ZN v zvezi z 20a. členom ZIZ neposredno izvršljiv glede vseh dogovorjenih obveznosti pogodbenih strank. Sodišče druge stopnje tako v celoti soglaša s sodiščem prve stopnje, da iz slednjega jasno izhaja, da je dolžnik kot (solidarni) porok prav tako dolžan izpolniti obveznost plačila. Pritožnik tako pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje ne more izpodbiti z navajanjem, da zadevna listina ne vsebuje klavzule o neposredni izvršljivosti. Prav tako neutemeljeno navaja, da je ta klavzula "iztrgana iz konteksta" in se nanj ne nanaša, saj je v pogodbi nedvomno naveden kot solidarni porok in je torej stranka pogodbe, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje.

7.Pritožba ne izpodbija, da je upnik poskusil vročiti pošto z odstopom od pogodbe A. A., ki pa se je vrnila z oznako "ni dvignil", zato s ponovnim izpostavljanjem svojih ugovornih navedb, da kreditojemalka o odstopu od pogodbe ni bila obveščena, ker ni dvignila pošte, v pritožbenem postopku ne more uspeti. Kot je v tem delu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se izogibanje dvigovanju pošte, zaradi varstva pravnega prometa, ne more tolerirati. Povprečno skrben človek namreč poštne pošiljke dviguje in je krivda stranke same, če poštnih pošiljk ne dviguje ter zaradi tega nastanejo pravne posledice, kot v predmetni zadevi odstop od pogodbe.1 Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zapadlost terjatve iz predmetnega notarskega zapisa. Ob tem pa dolžniku še pravilno pojasnilo, da kot solidarni porok odgovarja pod enakimi pogoji kot A. A., saj lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Ob izkazanih poskusih vročitve pozivov glavni dolžnici oziroma kreditojemalki je tako izkazana tudi zapadlost terjatve zoper dolžnika.2 Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo dolžnikove navedbe, da zapadlost proti njemu ni izkazana, s tem pa je tudi odgovorjeno na pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na njegovo ugovorno navedbo, da upnik zoper njega ni (predčasno) odstopil od pogodbe.

8.Navedbe, da je kreditojemalka A. A. od 5. 5. 2021 v osebnem stečaju in da ne more samostojno opravljati procesnih dejanj, pisanja pa bi morala biti vročena stečajnemu upravitelju ter v povezavi s temi navedbami priloženi dokazi,3 so pritožbene novote, ki jih pritožba ne opraviči, zato jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Enako velja za dolžnikovo navajanje, da se notarski zapisnik glasi na C. oziroma da je bila pogodba sklenjena z C. Glede nadaljnjega dolžnikovega navajanja, da v izpodbijanem sklepu niso pravilno navedeni podatki upnika, ker se je ta združeval, pa pritožnik ne pojasni, katero (postopkovno) kršitev je sodišče prve stopnje s tem zagrešilo in kako je ta vplivala na (ne)zakonitost izpodbijanega sklepa. Za uspešno uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka mora namreč stranka zatrjevati in dokazati, da sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, in tudi, da bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje pa sicer pritrjuje navedbam nasprotne stranke iz odgovora na pritožbo, da ne gre za spremembo upnika (24. člen ZIZ), saj je pri tem šlo zgolj za spremembo imena (firme) in sedeža upnika.

9.Sodišče prve stopnje je tako pravilno sklenilo, da je ugovor neutemeljen, zato ga je utemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 58.člena ZIZ). Po pojasnjenem in ker pritožbeni preizkus tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev ni pokazal (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mu posledično ti stroški niso bili povzročeni neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik se je obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb, zato so stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Skladno s priloženim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), je sodišče druge stopnje upniku priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 31/7 OT) v obsegu 400 odv. točk, slednje povečano za zahtevane materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 8 odv. točk, oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR mora dolžnik plačati upniku strošek pritožbenega odgovora v skupnem znesku 298,66 EUR, in sicer v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila.

-------------------------------

1Primerjaj sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 304/2021 z dne 29. 9. 2021.

2Opustitev obvestila poroku ima lahko namreč le posledice odškodninske odgovornosti. Primerjaj 15. točko sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 387/2012 z dne 31. 5. 2012.

3Oklic o začetku postopka osebnega stečaja, prijava terjatve v postopek osebnega stečaja, prijala ločitvene pravice v postopek osebnega stečaja.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 20a, 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.