Jedro

Zoper sklep o začasni odredbi je možno vložiti ugovor tudi zaradi krajevne nepristojnosti sodišča. O ugovoru odloča sodišče, ki je sklep izdalo. Pri tem izreče, da ni krajevno pristojno za izdajo sklepa, sklep in vsa opravljena dejanja razveljavi in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču.

Izrek

Za nadaljnje odločanje o ugovoru zoper začasno odredbo in za nadaljnji postopek zavarovanja je krajevno pristojno Okrajno sodišče v L.

Obrazložitev

Predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je upnik vložil pred vložitvijo tožbe, je Okrajno sodišče v M. S. ugodilo. Zoper sklep o začasni odredbi je dolžnik vložil ugovor. Med drugim je ugovarjal tudi, da Okrajno sodišče v M. S. ni bilo pristojno za izdajo sklepa o začasni odredbi. Okrajno sodišče v M. S. je ocenilo, da je ugovor njegove krajevne nepristojnosti utemeljen, izreklo, da ni krajevno pristojno za odločanje o zadevi in spis odstopilo Okrajnemu sodišču v L. To pa je menilo, da je krajevno pristojno za obravnavanje zadeve Okrajno sodišče v M. S., zato je sprožilo spor o pristojnosti.

Po 244. členu ZIP se v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZIP o izvršbi, če določbe ZIP o zavarovanju ne določajo drugače. To pomeni tudi, da se po 14. členu ZIP tudi v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP takrat, kadar ZIP niti za zavarovanje niti za izvršbo ne določa drugače. V določbah, s katerimi ureja zavarovanje, ZIP nima določb o pravnem sredstvu zoper sklep o zavarovanju, torej tudi ne zoper sklep o začasni odredbi kot enemu od sredstev zavarovanja. Zato je treba uporabiti določbe ZIP o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Zoper sklep o (v tem primeru) začasni odredbi (v nadaljevanju: sklep) je možno vložiti ugovor tudi zaradi krajevne nepristojnosti sodišča, ki je izdalo sklep (1. točka 50. člena ZIP). Če sodišče spozna, da res ni (bilo) krajevno pristojno za njegovo izdajo, izreče, da ni krajevno pristojno za izdajo sklepa, poleg tega pa sklep in vsa opravljena dejanja razveljavi in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču (3. odst. 53. člena ZIP).

Okrajno sodišče je v M. S. je pravilno ugotovilo, da za izdajo sklepa ni (bilo) krajevno pristojno. Svojo ugotovitev pa je utemeljilo z napačnimi razlogi.

Krajevna pristojnost po ZIP je izključna krajevna pristojnost. To pomeni, da se stranki ne moreta dogovoriti, da odloča na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno (1. odst. 70. člena ZPP). Krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v L. je zato Okrajno sodišče v M. S. nepravilno temeljilo na dogovoru strank.

V obravnavanem primeru je treba krajevno pristojnost sodišča določiti po 1. odst. 262. člena ZIP. Po tej zakonski določbi pa je krajevno pristojno sodišče Okrajno sodišče v L. To zmotno utemeljuje krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v M. S. na 194. členu ZIP. Tožbeni zahtevek v morebitni pravdi, in v posledici tega tudi sodbeni izrek, če bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo, se bo najverjetneje nanašal na vrnitev akceptnih nalogov, ki jih je upnik izročil dolžniku.

Takšne sodbe pa ne bo mogoče izvršiti po 194. členu in sledečih ZIP. Zato tudi krajevne pristojnosti sodišča za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo začasno odredbo ni mogoče utemeljevati na 194. členu ZIP, ampak na 212. členu ZIP. Dolžnikov sedež je namreč v L., tam pa so najverjetneje tudi akceptni nalogi, ki bi bili predmet morebitne izvršbe.

O ugovoru zoper sklep o začasni odredbi odloča sodišče, ki je sklep izdalo (49. člen ZIP v zvezi s 244. členom ZIP). Okrajno sodišče v M. S. je o ugovoru odločilo; res da samo delno (ni razveljavilo sklepa in opravljena dejanja - primerjaj: 3. odst. 53. člena ZIP), vendar je z izrekom, da ni krajevno pristojno, v zadostni meri izpolnilo zahtevo iz 49. člena ZIP tako, da mu to sodišče ni vrnilo zadeve samo zaradi vskladitve odločitve s 3. odst. 53. člena ZIP, ampak je odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.