Jedro

V konkretnem primeru okoliščina, da je toženec mož okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki je razporejena na pravdni oddelek, kjer teče tudi predmetni spor, predstavlja podlago za prenos pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Grosupljem.

Obrazložitev

1. Sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani B. B. je Vrhovnemu sodišču predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je toženec v zakonski skupnosti z A. A., sodnico Okrajnega sodišča v Ljubljani. Sodnica je razporejena na pravdni oddelek, na katerem teče tudi predmetni spor. Sodniki istega oddelka se medsebojno poznajo, vsakodnevno videvajo in se skupaj udeležujejo oddelčnih kolegijev ter drugih sodniških izobraževanj. Zato utegne biti prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Predlaga, da se na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZKP) opravi prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. 2. Predlog je utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Temeljni namen delegacije pristojnosti je med drugim tudi potreba po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

4. V konkretnem primeru okoliščina, da je toženec mož okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani A. A., ki je razporejena na pravdni oddelek, kjer teče tudi predmetni spor, predstavlja podlago za prenos pristojnosti na podlagi navedenega zakonskega določila. Sodniki istega oddelka se vsekakor medsebojno poznajo, vsakodnevno videvajo in se skupaj udeležujejo oddelčnih kolegijev ter drugih sodniških izobraževanj. Zato se navzven lahko utemeljeno pojavi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Pri razumnem opazovalcu se v javnosti torej lahko okrni videz objektivne nepristranskosti sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani.

5. Vrhovno sodišče je v povedanem sklenilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Grosupljem.1 1 Primerjaj v sodni praksi Vrhovnega sodišča v istovrstnem primeru Sklep I R 151/2020 z dne 23. 10. 2020.