Jedro

Zgolj prostorska povezanost sodišč in občasni stiki med sodniki, ki ne presegajo običajne profesionalne kolegialnosti, sama po sebi ne vzbujata dvoma v objektivno nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.V postopku za sodno ureditev meje je Okrajno sodišče v Kopru podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Pojasnjuje, da kot predlagateljica nastopa tudi A. A., ki je sodnica civilnega oddelka Okrožnega sodišča v Kopru. Sodišči se nahajata v isti stavbi, pisarne sodnikov obeh sodišč pa tudi na istem hodniku stavbe. Sodniki obeh sodišč se redno srečujejo kot sodelavci in imajo medsebojne stike na neformalni, tudi prijateljski ravni. Pisarne sodnic civilnega oddelka Okrajnega sodišča se nahajajo v neposredni bližini pisarn sodnic civilnega oddelka Okrožnega sodišča in se zato s predlagateljico vsakodnevno srečujejo in pogovarjajo tudi o zasebnih zadevah. S pričetkom prihodnjega leta pa bosta obe sodišči združeni pod okrilje Okrožnega sodišča v Kopru in civilna oddelka združena v enotni oddelek.

2.Predlog ni utemeljen.

3.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP). Mednje v smislu navedene zakonske določbe šteje tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.

4.Delegacija v skladu z 67. členom ZPP pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti. Zaradi izjemne narave ukrepa je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti.

5.Sodniki morajo pri izvajanju svoje funkcije vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Predlog konkretizirano opredeljuje le vsakodnevne stike med civilnimi sodniki. Ne navaja pa stikov udeleženke z ostalimi sodniki Okrajnega sodišča v Kopru, ki bi presegali občasna naključna srečanja in običajno profesionalno kolegialnost. Vrhovno sodišče ne dvomi, da ima (lahko) udeleženka zaradi opravljanja funkcije sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru poznanstva tudi s sodniki pristojnega Okrajnega sodišča v Kopru, vendar je zagotovitvi subjektivne nepristranskosti sojenja v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika (70. člen ZPP v povezavi s 42. členom ZNP). Tesnejše poznanstvo udeleženca s posameznim sodnikom je lahko le razlog za izločitev tega iz sojenja v konkretni zadevi, ne more pa biti razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP. Zgolj dejstvo, da je udeleženka sodnica na okrožnem sodišču, ki ima prostore v isti stavbi kot pristojno sodišče, pa tudi ni tak tehten razlog, ki bi narekoval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dvom v objektivno nepristranskost sojenja tudi ni podan zaradi predvidene nove organizacijske strukture sodstva, v okviru katerega bodo sojenje na Okrožnem sodišču v Kopru opravljali tudi sodniki, ki niso prostorsko locirani v Kopru.

6.Ob upoštevanju, da gre za ureditev razmerja iz lokalnega okolja in je v postopku udeleženih več kot štirideset udeležencev, ki imajo skoraj vsi prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Kopru ter ti predloga za delegacijo niso podali, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.