Jedro

Eden od pogojev za izrek ukrepa sprejema na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je obstoj duševne motnje pri zadržani osebi. Pri tem pa sam vzrok njenega nastanka oziroma poslabšanja ni pravno odločilno dejstvo, Namen izrečenega ukrepa sprejema na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je odvrniti ugotovljeno ogrožanje zaradi vzrokov iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr, zato je tudi samo trajanje izrečenega ukrepa po ZDZdr odvisno od njegove potrebnosti. Drugače povedano, ukrep je potreben toliko časa, dokler obstaja ogrožanje, ki je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Ker zgolj oprava diagnostičnih nevroloških in ginekoloških pregledov ter izvedba potrebnih operativnih ali kakšnih drugih medicinskih posegov pri zadržani osebi, četudi bi bilo ugotovljeno, da tovrstna bolezenska stanja predstavljajo vzrok poslabšanja ugotovljene duševne motnje, same po sebi še ne omogočajo sklepanja, da potreba po izrečenem ukrepu ne obstaja več, saj se mora učinek tovrstnega zdravljenja in medicinskih posegov odražati tudi v duševnem stanju zadržane osebe, pritožnica neutemeljeno izpodbija tudi čas trajanja namestitve nasprotne udeleženke na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda in se neutemeljeno zavzema zgolj za maksimalno dvomesečni čas trajanja tega ukrepa s sklicevanjem na lastno laično časovno prognozo trajanja diagnostičnega nevrološkega postopka in predvidene ginekološke operacije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se L. G., roj. ..., stalno bivališče G., ..., začasno bivališče: socialno varstveni zavod Dom ... (dalje: SVZ ...), v varovanem oddelku brez njenega privoljenja, sme zadržati na varovanem oddelku Dom ..., tudi brez njenega privoljenja, za dobo 6 mesecev, to je do dne 26. avgusta 2021. 2. Proti sklepu se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka po svoji zastopnici odvetnici A. F. (v nadaljevanju: pritožnica), sklep izpodbija v celoti iz pritožbenih razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi najprej povzema odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, v nadaljevanju pa navaja, da je brat nasprotne udeleženke M. G. že na naroku 2. 3. 2021 opozoril, da bo pri nasprotni udeleženki zaradi nenadnega poslabšanja njenega stanja v kratkem opravljen nevrološki pregled, kar je potrdila tudi socialna delavka SVZ ... M. Š., dne 5. 3. 2021 pa je pritožnico po telefonu obvestil, da je bila nasprotna udeleženka tega dne na ginekološkem pregledu v Bolnici ..., kjer so ji odkrili več tumorjev, ki jih bo potrebno v najkrajšem času operativno odstraniti. Nasprotna udeleženka čaka datum operacije. Pojasnili so mu tudi, da ima nasprotna udeleženka zaradi slabega ginekološkega izvida zagotovo tudi bolečine, ki pa jih zaradi obstoječe duševne motnje ne zna ustrezno izraziti. Možna nevrološka motnja in izkazano ginekološko obolenje, zaradi katerega nasprotna udeleženka trpi bolečine, sta po mnenju pritožnice gotovo razloga, ki v predmetnem postopku nista bila razjasnjena in ki morebiti vplivata na poslabšanje duševnega stanja nasprotne udeleženke in sta mogoče razlog za njeno nedavno heteroagresivno vedenje, zaradi katerega je predlagatelj tudi podal predlog sodišču, da se nasprotno udeleženko zadrži proti njeni volji na varovanem oddelku SVZ. Izvedenec se v svojem izvidu in mnenju ni opredelil do tega podatka (da je nasprotna udeleženka naročena na pregled pri nevrologu), čeprav je z njim bil seznanjen, kar pa je pomembno, saj mora sodišče dobiti odgovor na vprašanje ali je ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih ali huje ogrožanje svojega ali zdravja drugih posledica duševne motnje. Na to vprašanje sodišče nima pojasnila v izvedenskem mnenju in je zato po oceni pritožnice mogoče sklepati, da ima nedavna heteroagresivnost in nanašalnost, kar je bilo ugotovljeno pri nasprotni udeleženki, mogoče vzrok v kakšni nevrološki motnji ali pa v ginekoloških težavah, ne pa v duševni motnji (pri njej duševna manjrazvitost). Pritožnica je zato mnenja, da bi bilo potrebno dokazni postopek dopolniti z dodatnim izvedenskim mnenjem in razčistiti to vprašanje. Končno to vpliva tudi na čas zadržanja na varovanem oddelku SVZ. Izvedenec je sicer predlagal, da je nasprotna udeleženka na varovanem oddelku SVZ zadržana še za eno leto, iz razloga izraženosti duševne motnje in ker ni pričakovati bistvenega izboljšanja, temveč z leti le dodatni upad njenih sposobnosti zaradi procesov staranja. Sodišče v tem delu izvedencu ni sledilo in je določilo krajši čas zadržanja in sicer 6 mesecev. Glede na dejstvo, da pa še ni ugotovljen nevrološki status nasprotne udeleženke in pravzaprav vzrok njenega ogrožanja lastnega zdravstvenega stanja, pa je po mnenju pritožnice tudi ta doba 6 mesecev določena preuranjeno in kot nesorazmerno dolga doba. Izpostavlja še, da je v roku enega meseca pričakovati, da bo opravljen nevrološki pregled nasprotne udeleženke, v istem času tudi ginekološka operacija, zato bi bil kot primerni čas zadržanja na varovanem oddelku največ dva meseca. Pritožnica v zaključku svoje pritožbe še meni, da je v posledici nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sodišče prve stopnje zmotno uporabilo tudi 75. člen ZDZdr, saj izpolnitev pogoja iz 4. alineje 74. člena istega zakona ni izkazana. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in dodatno zaslišanje brata nasprotne udeleženke M. G. glede pregleda nasprotne udeleženke v Bolnici ... z dne 5. 3. 2021, ki naj predloži tudi njena izvida o tem pregledu, pa tudi dodatno zaslišanje socialne delavke SVZ ... M. Š. glede datuma nevrološkega pregleda nasprotne udeleženke, nato pa še dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v tem postopku, začetem na predlog socialno varstvenega zavoda Dom ... (v nadaljevanju: predlagatelj), na podlagi podatkov v predlogu predlagatelja, in po izvedenem dokaznem postopku predvsem s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke prof. dr. R. T. (v nadaljevanju: izvedenec), psihiatričnega izvida z dne 26. 2. 2021, izpovedi nasprotne udeleženke ter izpovedi najbližje osebe nasprotne udeleženke, njenega brata M. G. in izpovedi socialne delavke predlagatelja, zaključilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njen sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve po 74. v zvezi s 75. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr). V skladu s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr se tako v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda sprejme osebo, če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi); če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, predvsem pa mnenja izvedenca, v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je pri nasprotni udeleženki podana duševna motnja in sicer gre pri njej za duševno manj razvitost, za vedenjsko simptomatiko, tudi verjetno za nacepljeno psihotično simptomatiko, zaradi katere je nezmožna za samostojno življenje in nekritična do stanja, da ima zaradi te duševne motnje nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, da pa je akutno bolnišnično zdravljenje pri nasprotni udeleženki zaključeno. Nadalje je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca sodišče prve stopnje tudi še ugotovilo, da nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene duševne motnje huje ogroža svoje zdravje in tudi življenje, saj se zaradi nezmožnosti za samostojno življenje in nekritičnosti do svojega stanja sama tudi ne bi držala diete, ki jo potrebuje zaradi sladkorne bolezni, s čimer bi še dodatno ogrožala svoje zdravje, zaradi slabe orientiranosti pa bi lahko z odprtega oddelka kam odšla, nato pa se ne bi znala vrniti, kar bi bilo zanjo prav tako nevarno. Na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca pa je končno tudi še ugotovilo, da za nasprotno udeleženko ni drugih možnosti oskrbe, razen gibanja na varovanem oddelku (ki nudi stalno oskrbo in varstvo nasprotni udeleženki), saj navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, izven socialno varstvenega zavoda, ker nasprotni udeleženki ne bi zagotovile dovolj velike varnosti, zato nista možni niti nadzorovana obravnava niti zdravljenje v domačem okolju. Glede časa trajanja namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pa sodišče prve stopnje mnenju izvedenca ni sledilo v celoti, saj je bil le-ta mnenja, da bi bila potrebna doba najdaljša zakonsko dopustna doba enega leta, sodišča prve stopnje pa je zaključilo, da je (vsaj zaenkrat) potrebna krajša doba trajanja tega ukrepa, t.j. šest mesecev, pri čemer je upoštevalo, da nasprotna udeleženka doslej še ni bila (za daljši čas) psihiatrično obravnavana v psihiatrični bolnici in ne v SVZ na varovanem oddelku, pa tudi dejstvo, da bo opravljen še pregled nevrologa, če morebiti ne gre pri osebi tudi za kakšno nevrološko motnjo, kot je izrazil brat osebe, da bi lahko bilo glede na sedanje poslabšanje duševnega stanja osebe.

5. Eden od pogojev za izrek ukrepa sprejema na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je obstoj duševne motnje pri zadržani osebi. Pri tem pa sam vzrok njenega nastanka oziroma poslabšanja ni pravno odločilno dejstvo, zato ni pritrditi pritožnici, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, ker se dokazni postopek ni izvajal v smeri ugotavljanja, ali bi lahko bila tudi nevrološka motnja in izkazano ginekološko obolenje vzrok za s strani izvedenca ugotovljeno poslabšanje duševnega stanja in duševne motnje pri nasprotni udeleženki, ki je vodilo tudi v ugotovljeno nedavno heteroagresivnost in nanašalnost, pa tudi potencialno samomorilnost, kar vse izhaja tudi iz psihiatričnega izvida z dne 26. 2. 2021. Zadošča namreč že dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju izvedenca, o obstoju duševne motnje, t.j. duševne manj razvitosti, vedenjske simptomatike in tudi verjetne nacepljene psihotične simptomatike in o sedanjem poslabšanju duševnega stanja nasprotne udeleženke, česar pritožnica s pritožbo niti ne izpodbija, pravno povsem nepomembno za odločitev v tej zadevi pa je, ali bi lahko bila tudi nevrološka motnja in ginekološko obolenje vzroka za poslabšane duševnega stanja in duševne motnje nasprotne udeleženke. Ker pritožba sodišču prve stopnje očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s pravno nepomembnimi dejstvi, z neugotavljanjem teh dejstev in neizvedbo dokazov, ki jih pritožnica za ugotovitev teh dejstev predlaga v pritožbi, sodišče prve stopnje ni nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, posledično pa tudi ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je zaključilo, da je izpolnjen tudi pogoj iz 4. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr v zvezi s 75. členom ZDZdr za sprejem oz. zadržanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, t.j. da je ugotovljeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.

6. Dokazno podprte, temelječe predvsem na izvedenskem mnenju izvedenca in na psihiatričnem izvidu z dne 26. 2. 2021, pa so vse ugotovitve in zaključki sodišča prve stopnje, ki so pravno pomembni za odločitev v tej zadevi, pritožnica pa jih s pritožbo niti ne izpodbija, da je pri nasprotni udeleženki akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno, da ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja lastnega ravnanja zaradi ugotovljene duševne motnje, t.j. duševne manj razvitosti, vedenjske simptomatike in tudi verjetne nacepljene psihotične simptomatike, da nasprotna udeleženka hudo ogroža svoje zdravje in ogroža svoje življenje, saj se zaradi nezmožnosti za samostojno življenje in nekritičnosti do svojega stanja sama tudi ne bi držala diete, ki jo potrebuje zaradi sladkorne bolezni, s čimer bi še dodatno ogrožala svoje zdravje, zaradi slabe orientiranosti pa bi lahko z odprtega oddelka kam odšla, nato pa se ne bi znala vrniti, kar bi bilo zanjo prav tako nevarno, pa tudi da tega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zunaj varovanega oddelka potrebne oskrbe in varstva nasprotni udeleženki ni mogoče nuditi, saj dovolj velike varnosti ni mogoče zagotoviti niti z nadzorovano obravnavo niti v domačem okolju, kar posledično pomeni, da pritožbeno niti ni sporno, da so izpolnjeni pogoji iz 1., 2. 3. in 5. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

7. Pritožnica tudi ne trdi, da nasprotna udeleženka ne bi izpolnjevala drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva, kar je sicer pogoj iz 6. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, zato je ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno zaključilo, da so v skladu s 1. odstavkom 75. člena v zvezi s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr izpolnjeni prav vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez njene privolitve, v tem konkretnem primeru za sprejem v varovani oddelek predlagatelja, kjer se nasprotna udeleženka že sedaj nahaja.

8. Pritožnica neutemeljeno izpodbija tudi sam čas trajanja namestitve nasprotne udeleženke na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Tudi čas trajanja namestitve je sodišče prve stopnje določilo na podlagi vseh izvedenih dokazov, predvsem pa na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca, izpovedi najbližje osebe nasprotne udeleženke M. G. ter izpovedi socialne delavke predlagatelja M. Š., zato ni pritrditi pritožnici, da je čas trajanja namestitve določen preuranjeno in da je tudi nesorazmerno dolg. Sodišče prve stopnje je namreč, čeprav je imelo v mnenju izvedenca, ki je poudaril nujnost namestitve nasprotne udeleženke na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda tudi brez njene privolitve za najdaljšo zakonsko dopustno dobo dvanajstih mesecev, podlago za določitev precej daljšega časa trajanja tega ukrepa, v skladu s 1. odstavkom 77. člena ZDZdr v korist nasprotne udeleženke tudi iz razloga, ker je upoštevalo okoliščino, da je nasprotna udeleženka naročena na nevrološki pregled, določilo trajanje njene namestitve na varovanem oddelku izbranega socialno varstvenega zavoda za dobo zgolj šestih mesecev, pri čemer je pravilno upoštevalo predvsem dejstvo, da nasprotna udeleženka doslej še ni bila (za daljši čas) psihiatrično obravnavana v psihiatrični bolnici in ne v SVZ na varovanem oddelku. Namen izrečenega ukrepa sprejema na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je odvrniti ugotovljeno ogrožanje zaradi vzrokov iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr, zato je tudi samo trajanje izrečenega ukrepa po ZDZdr odvisno od njegove potrebnosti. Drugače povedano, ukrep je potreben toliko časa, dokler obstaja ogrožanje, ki je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Ker zgolj oprava diagnostičnih nevroloških in ginekoloških pregledov ter izvedba potrebnih operativnih ali kakšnih drugih medicinskih posegov pri zadržani osebi, četudi bi bilo ugotovljeno, da tovrstna bolezenska stanja predstavljajo vzrok poslabšanja ugotovljene duševne motnje, same po sebi še ne omogočajo sklepanja, da potreba po izrečenem ukrepu ne obstaja več, saj se mora učinek tovrstnega zdravljenja in medicinskih posegov odražati tudi v duševnem stanju zadržane osebe, pritožnica neutemeljeno izpodbija tudi čas trajanja namestitve nasprotne udeleženke na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda in se neutemeljeno zavzema zgolj za maksimalno dvomesečni čas trajanja tega ukrepa s sklicevanjem na lastno laično časovno prognozo trajanja diagnostičnega nevrološkega postopka in predvidene ginekološke operacije. Pritožbeno sodišče ob tem le še opozarja na možnost, da se lahko osebo tudi predčasno, torej pred iztekom časa trajanja, ki ga je z izpodbijanim sklepom določilo sodišče prve stopnje, odpusti iz varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji iz prvega odstavka 71. člena ZDZdr v zvezi s prvim odstavkom 78. člena ZDZdr.

9. Ob obrazloženem se tako pokaže pritožba nasprotne udeleženke po zastopnici zoper izpodbijani sklep za neutemeljeno. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kakšnih kršitev postopkovnih določb, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr).