Jedro

Po presoji sodišča pa zgolj zatrjevana materialna škoda, ne predstavlja hujših škodljivih posledic. Materialno škodo bo možno v primeru, kolikor jima tovrstna škoda dejansko nastaja, zahtevati in dobiti povrnjeno od povzročitelja. Nastanek hujših škodljivih posledic po presoji sodišča ni mogoče utemeljevati z nastankom materialne škode, zato ni nobene potrebe, da bi sodišče posegalo v sporno pravno razmerje z izdajo začasne odredbe.

Izrek

Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožeči stranki sta dne 27. 1. 2004 pri tem sodišču vložili tožbo, s katero izpodbijata odločbo tožene stranke, št. ... z dne 19. 12. 2003, s katero je tožena stranka zavrnila njuno pritožbo zoper delno odločbo o odmeri komunalnega prispevka za vodovod, št. ... z dne 24. 11. 2003, ki jo je izdal Oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve Občine A. Hkrati z vložitvijo tožbe sta tožeči stranki vložili tudi predlog za izdajo začasne odredbe. V predlogu navajata, da Občina A z odločitvijo, da priklop na javni vodovod ni možen do pravnomočnosti odločbe, prekoračuje svojo pristojnost in presega predmet odločanja v zadevi odmere komunalnega prispevka. Taka odločitev je brez podlage v materialnih predpisih. Tožnika prav zato, ker se z odločbo ne strinjata, še vedno nista priključena na javni vodovod, čeprav za to izpolnjujeta vse tehnične pogoje. Upravljavec vodovoda Komunalno podjetje B jima je izdal soglasje h gradnji - javni vodovod že 28. 8. 2000. Tožnika s svojo družino zaradi onemogočanja priključitve njunega objekta na javni vodovod v tem objektu ne živita, zgradila pa sta ga na podlagi gradbenega dovoljenja. Objekt je že zgrajen do stopnje, da je možna vselitev, vendar tožnika in njuni otroci v objektu ne živijo, zaradi česar trpijo hujše škodljive posledice. Tožnikoma nastajajo veliki stroški, saj morata po nepotrebnem vzdrževati dve bivališči. Onemogočena je preselitev in normalno bivanje celotne družine. Družina živi v veliki negotovosti, saj ne ve, kdaj se bo lahko vselila v novo bivališče in kakšni morebitni stroški komunalnega prispevka jim bodo v zvezi s tem še nastali. Glede na pričakovan čas odločanja do pravnomočnosti odločitve v zadevi, je v primeru neizdaje začasne odredbe mogoče, da se tožnika v svojo hišo z družino več let ne bosta mogla vseliti. To pa je po njunem mnenju nedopustno. Zato na podlagi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, dalje: ZUS) predlagata, naj sodišče izda začasno odredbo, po kateri je Občina Vrhnika ob predhodni predložitvi dokazila o izpolnjevanju tehničnih pogojev za priklop na javni vodovod dolžna tožnikoma takoj omogočiti priklop poslovno-stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 753/1 in parc. št. 2854/37, obe k.o. C, na javni vodovod, ta začasna odredba velja do pravnomočne odločitve.

Tožena stranka v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe navaja, da tožnika neargumentirano zatrjujeta, da družina trpi hujše škodljive posledice, za svoje trditve nista predložila nobenega dokaza. Sodišču predlaga, da njuno zahtevo zavrne.

Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo zaradi naslednjih razlogov: ZUS v 2. odstavku 69. člena določa, da tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Za izdajo začasne odredbe mora biti izpolnjenih več pogojev, med drugim tudi verjetna izkazanost nastanka oziroma obstoja določenih posebnih okoliščin, zaradi katerih bi lahko prišlo, kolikor zahtevi tožeče stranke ne bi bilo ugodeno, do hujših škodljivih posledic za tožečo stranko oziroma bi ji grozilo nasilje. Obstoj takšnih okoliščin je vlagatelj zahteve dolžan verjetno izkazati že v sami zahtevi, in to tako, da te okoliščine opiše in konkretizira, poleg tega pa predloži tudi ustrezne dokaze.

Namen ureditve spornega pravnega razmerja z začasno ureditvijo stanja je v tem, da se z začasno ureditvijo stanja prepreči nastanek bodoče škode. V obravnavanem primeru pa tožnika utemeljujeta obstoj hujših škodljivih posledic z okoliščino, da jima zaradi onemogočanja vselitve v novo hišo že nastajajo veliki stroški, torej materialna škoda, ker morata po nepotrebnem vzdrževati dve bivališči. Po presoji sodišča pa zgolj zatrjevana materialna škoda, ne predstavlja hujših škodljivih posledic. Materialno škodo bo možno v primeru, kolikor jima tovrstna škoda dejansko nastaja, zahtevati in dobiti povrnjeno od povzročitelja. Nastanek hujših škodljivih posledic po presoji sodišča ni mogoče utemeljevati z nastankom materialne škode, zato ni nobene potrebe, da bi sodišče posegalo v sporno pravno razmerje z izdajo začasne odredbe. Da zaradi onemogočanja preselitve ni omogočeno normalno bivanje družine, po presoji sodišča prav tako ne predstavlja hujših škodljivih posledic, pri čemer tožnika tudi te okoliščine v ničemer ne konkretizirata, jo le pavšalno zatrjujeta. Oblika začasne ureditve stanja na način, kot ga predlagata tožnika, pomeni trajno, ne pa začasno ureditev stanja, zato tak predlog ni skladen s pogoji, opredeljenimi v 2. odstavku 69. člena ZUS.

Ker morajo biti za izdajo začasne odredbe izpolnjeni vsi predpisani pogoji, v obravnavanem primeru pa tisti, ki je v nastanku hujših škodljivih posledic za tožnika očitno ni podan, pa tudi predlagana ureditev stanja ne predstavlja začasne, temveč trajno ureditev, je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo kot neutemeljen.