Jedro

Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, pa morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS – Služba za brezplačno pravno pomoč odločila, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 141/2013-2 z dne 13. 8. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik 20. 9. 2013 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani vložil tožbo zoper odločbo tega sodišča Bpp 144/2013-2 z dne 13. 8. 2013 ter hkrati podal tudi prošnjo za dodelitev BPP. Uveljavljal je tudi oprostitev plačila sodnih stroškov in sodnih taks v zadevi. Priložil je odločbo CSD Domžale z dne 27. 3. 2013. V obrazložitvi odločitve o zavrnitvi tožnikove prošnje se tožena stranka sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna BPP). Ker gre v konkretni zadevi za tako situacijo, v predmetnem postopku dodelitve BPP ni bilo treba ugotavljati prosilčevega finančnega položaja. Tožena stranka se nadalje sklicuje na 24. člen ZBPP, po katerem se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Tožnik prosi v obravnavanem primeru za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 141/2013-2 z dne 13. 8. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 108/2013-2 z dne 12. 6. 2013. S slednjo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 582/2013-6 z dne 14. 5. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. S slednjim pa je bila zavržena tožnikova tožba zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani Bpp 20/2013 z dne 4. 3. 2013, saj si tožnik z vloženo tožbo ni mogel več izboljšati pravnega položaja.

Iz prvega odstavka 63. člena ZUS-1 izhaja, da sodišče s sodbo tožbo kot neutemeljeno zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Pristojni organ za BPP je z odločbo Bpp 141/2013-2 z dne 13. 8. 2013 presojal, ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 108/2013-2 z dne 12. 6. 2013. Ocenil je, da tožnik s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 108/2013-2 z dne 12. 6. 2013, v zvezi s katero je uveljavljal dodelitev BPP, ni imel verjetnega izgleda za uspeh. Navedena odločitev se je izkazala za pravilno, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo I U 1126/2013 z dne 20. 8. 2013 tožbo prosilca zoper odločbo Bpp 108/2013 z dne 12. 6. 2013 zavrnilo. Zato je treba tožnikovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno, saj mora tožnik za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP. Tožnik pa je oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah v nadaljevanju ZST-1).

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo. Prosi tudi, da se mu dodeli BPP, ker je neuka stranka. S pravno pomočjo bo navedel dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbo. Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa tudi Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Tožena stranka napačno ugotavlja, da tožnik nima izgledov za uspeh. V zadevi ni bilo odločeno zakonito, ker tožniku ni bila nudena BPP in ni mogel napisati tožbe, kot bi to storil pravnik. Tožnik je upravičen do BPP. V zadevi ni bilo ugotovljeno dejansko stanje. Tožnik je prejemnik socialne podpore in sodišče prosi za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.

Tožena stranka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, niso izkazani. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, pa morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena. Pogoj iz 24. člena ZBPP in sicer, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tudi po presoji sodišča v izpodbijani odločbi ni izkazan, sodišče pa se strinja z navedbami iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Ker tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBBP je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo Republike Slovenije in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka.

Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli BPP. Navedena tožnikova prošnja je bila predmet obravnave pred pristojnim organom za BPP pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki je v zadevi odločil z odločbo Bpp 298/2013-2 z dne 30. 12. 2013. Neutemeljen je tudi tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.