Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je v odločilnem dejstvu - v predlogu za izvršbo navedeni podlagi za izvršbo - nasprotje med tem, kar se v razlogih izpodbijanega sklepa navaja o vsebini predloga za izvršbo in med samim predlogom za izvršbo, je to absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. II. odst. 354. člena ZPP/77.
Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.
S sklepom z dne 18.8.1997 opr. štev. Ig 915/96 je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerim je na upnikov predlog dovolilo zoper dolžnika izvršbo zaradi izterjave dolga v višini 10,000.000,00 SIT z obrestmi.
Na dolžnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče z izpodbijanim sklepom sklep sodišča prve stopnje z dne 18.8.1997 opr. štev. Ig 915/96 spremenilo tako, da je sklep o izvršbi z dne 18.6.1997 opr. štev. Ig 96/00915-4 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.
Sklep pritožbenega sodišča z dne 23.3.1999 opr. štev. Cpg 615/97 izpodbija vrhovna državna tožilka z zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej primarno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz trinajste točke drugega odstavka 354. člena ZPP, podrejeno pa še kršitev določb 251. a člena do 251. d člena, prvega odstavka 251. e člena in prvega, drugega in tretjega odstavka 251. f člena ZIP v njihovi procesno-pravni in materialno-pravni vsebini. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa naj izpodbijani sklep spremeni in dolžnikov ugovor zavrne.
Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama, ki nanjo nista odgovorili.
Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.
Za odločitev o predlogu za izvršbo je odločilna tudi podlaga, na kateri upnik predlog temelji. V razlogih izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče navedlo, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi "izvršljive" pogodbe o kreditu, ki sta jo stranki sklenili dne 29.3.1994. Dejanska vsebina predloga za izvršbo, nanašajoča se na podlago, na kateri temelji upnik predlog za izvršbo pa je bistveno drugačna. V predlogu za izvršbo je namreč upnik Temeljnemu sodišču v Murski Soboti, enoti v Murski Soboti, predlagal, naj dovoli izvršbo na podlagi izvršljivega sporazuma in sklepa omenjenega sodišča z dne 25.4.1994 opr. štev. I R 82/94. Očitno je torej, da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz trinajste točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Ta je v tem, da je o odločilnih dejstvih - v predlogu za izvršbo navedeni podlagi za izvršbo - nasprotje med tem, kar se v razlogih izpodbijanega sklepa navaja o vsebini predloga za izvršbo in med samim predlogom za izvršbo.
Že obstoj primarno uveljavljanega razloga upravičuje ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato sodišče ni preizkušalo, ali je podan tudi podrejeno uveljavljani, ampak je zahtevi ta varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 408. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo pritožbenem sodišču v novo odločanje.